Sidebar

🇬🇧/🇺🇸 Črna prst

Izleti po Sloveniji » Črna prst

Črna prst je najbolj vzhodni vrh v grebenu Spodnjih Bohinjskih gora, ki je še višji od 1800 metrov. Vzhodno od nje se začne greben, katerega zahodni vrhovi daleč presegajo 2000 metrov, hitro spuščati – bližnji Kontni vrh je visok 1646 metrov, Kobla, oddaljena od Črne prsti manj kot tri kilometre, pa je že nižja od 1500 metrov.

Črna prst je že od nekdaj zelo priljubljen in dobro obiskan vrh, k čemur pripomore poleg odličnega razgleda na predgorje Julijskih Alp, Bohinjske gore in Triglav v ozadju tudi bogastvo rož, ki jih boste pod vrhom našli v začetku poletja.

Na Črno prst vodi množica markiranih poti – iz Bohinjske Bistrice se lahko povzpnete na vrh po dveh poteh, nekoliko bolj zahodno vodi pot ki se začne v Polju, ob cesti iz Bohinjske Bistrice proti jezeru, z južne strani pa vodijo iz Baške grape poti iz Podbrda, Trtnika, in Kala. Nekoliko bolj zahtevni planinci se lahko odločijo tudi za daljšo turo, po kateri pridete na Črno prst z Vogla preko celotnega grebena Spodnjih Bohinjskih gora, mi pa se bomo odločili za vzpon preko Planine za Črno goro.

Osnovni podatki

Zahtevnost
Odlično označena, občasno precej strma pot.
Dostop
Vzpon začnemo v Ravnah, zaselku nad Bohinjsko Bistrico.
Dolžina
Ravne – Črna prst: 3 ure 15 minut
Vrnitev preko Planine za Liscem: 2 uri
Skupaj: 6 ur
Višina
1844 m
Višinska razlika
1040 m
Čas obiska
Na Črno prst se je najbolj smiselno povzpeti v sredini junija, ko boste lahko zares uživali v njenem botaničnem bogastvu. Poleten vzpon po severnih pobočjih teče po precej zaraščenem terenu, po južnih pobočjih pa vas bo sredi poletja preganjalo žgoče sonce.
Priporočam
Pot je večinoma strma, palice bodo dobrodošel pripomoček. Že po krajšem dežju so poti preko severnih pobočij blatne, zato raje obujte planinske čevlje.Občasno bo prišlo prav tudi sredstvo za odganjanje mrčesa.
Karta
Julijske Alpe, vzhodni del, 1:50.000 (PZS)
Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, 1:50.000 (izletniška karta)
Več informacij
Tine Mihelič: Julijske Alpe, planinski vodnik (PZS, 2003)

Od Mencingerjevega doma do doline Jate

Mencingerjev dom

Mencingerjev dom

Vzpon na Črno prst lahko začnete sredi Bohinjske Bistrice, kar bo vaš izlet podaljšalo za dobro uro, dosti bolje pa bo, če boste začeli pri Mencingerjevem domu, nekdanji planinski koči (danes v lasti Gorenjske banke), ki leži na koncu Raven, zaselka nad Bohinjsko Bistrico. Če prihajate v Bohinjsko Bistrico z Bleda, zavijte na križišču sredi vasi v levo (smer Tolmin), na naslednjem večjem križišču pa vozite naravnost (kažipot Ravne) ter se po ozki, vijugasti cesti vzpnete do zaselka Ravne v Bohinju.

Takoj, ko boste prišli do prvih hiš v zaselku, boste razumeli, od kod je le-ta dobil svoje ime – svet je tukaj v primerjavi z okoliškimi strmimi pobočji zares popolnoma raven.

Začetek poti

Začetek poti

Po asfaltni cesti skozi Ravne se vozite ves čas naravnost do smučišča, kjer se asfaltna cesta spremeni v makadam, ki prečka smučišče in vas po slabih 600 metrih pripelje do Mencingerjevega doma. Tik pred domom se makadam razcepi, na tem križišču pa vas čakajo tudi prvi kažipoti proti Črni prsti – desno vodi pot, ki se na Črno prst vzpne preko planine Za Liscem (vzpon po tej poti odsvetujem – glej tudi razdelek Spust preko planine Za Liscem), levi kažipot pa vas vodi do doma, kjer vas naslednji kažipot usmeri na ozko pešpot, ki se za domom dviguje po zaraščeni poseki.

Pešpot se že po nekaj minutah vzpona priključi gozdni cesti, a jo tudi kmalu zapusti in se mimo manjše lesene hišice začne strmo dvigovati po pobočju Črne gore. V začetku hodimo po sončni poti sredi redkejšega gozda, zato boste tudi v drugi polovici poletja ob poti opazili vrsto rož, kasneje pa postaja gozd vedno bolj gost in temačen, zato rože izginejo, nadomestijo pa jih le posamezne praproti.

V spodnjem delu je pot že po krajšem dežju precej blatna, zato vam vzpon v športnih copatih odsvetujem zaradi nevarnosti zdrsa.

Usek v skalah pod dolino Jate

Usek v skalah pod dolino Jate

Po približno 30 minutah strmega vzpona nas pot pripelje na gozdno cesto, ki jih sledimo le nekaj metrov, nato pa nadaljujemo z vzponom po strmem pobočju. Ob gozdni cesti boste poleti verjetno opazili zanimivo oblikovane rumene cvetove navadne nedotike, ki jo v zahodni Sloveniji težje najdete, saj ne raste na apnenčastih tleh.

Med vzponom po pešpoti nad gozdno cesto boste verjetno hitro opazili nenavadno dobro urejen hudournik z betoniranim koritom – prav nenavadno za divjino, po kateri hodite – začudenje pa se bo verjetno še povečalo, ko boste naleteli na usek v skalah, globok več metrov, ki ga je očitno »zakrivila« človeška roka. Odgovor na to nenavadno uganko sem našel v odličnem vodniku Tineta Miheliča – jarke so zgradili v času gradnje Bohinjskega predora, ki je preveč zamakal.

Nekaj metrov za usekom preko skalnatega grebena boste našli tudi razlog za zamakanje predora – pred vami se bo odprla položna dolina Jate, kjer bo že prvi pogled na rastlinje v njej povedal, da so tla hudo zamočvirjena. Na tem mestu malce pozornosti ne bo škodilo – pot se razcepi in če boste zavili preveč v desno, se boste hitro znašli sredi zaraščenih močvirnatih tal.

Planina Za Črno goro

Pogled na Rušnati vrh

Pogled na Rušnati vrh

Planina Za Črno Goro

Planina Za Črno Goro

Markirana pot vodi levo ob dolini, nekaj metrov nad njo, tako da so tla kljub bližini močvirja suha in dobro prehodna. Po dobrih 200 metrih dolino prečkamo (na tem mestu boste šele videli kako mokra so tla, ob katerih ste hodili) ter nadaljujemo s potjo desno od doline do naslednjega skalnatega praga, kjer se začne naša pot spet strmo vzpenjati. Med vzponom boste opazili, da se med drevesi nad vami že svetlika nebo – nič čudnega, saj vas do planine loči le še slabih 100 metrov višinske razlike in deset minut vzpona.
Nad planino

Nad planino

Tik pred meliščem

Tik pred meliščem

Na prvih travnikih na začetku planine Za Črno goro (Bohinjci jo imenujejo Ravharska planina) se vam odpre čudovit razgled na planino, ki jo obdaja pravi amfiteater strmih sten Črne gore, levo od katerih se dviguje Rušnati vrh (najbolj vzhoden vrh v grebenu Črne prsti). Pot se izogne vlažni zaraslih tal na zapuščeni planini ter nas pelje po hudourniškem jarku ob vzhodnem robu planine vse do severnih pobočij Kontnega vrha, kjer se odcepi levo navzgor in se začne zlagoma vzpenjati.

Na tem mestu bodite malce pozorni – odcep je slabo označen, prva markacija pa je precej višje ob poti.

Vzpon nad planino je dosti bolj položen kot je bila pot, ki nas je pripeljala na planino, saj se v vijugah zlagoma vzpenja pod Kontnim vrhom. V nekaj minutah prispemo do križišča s Slovensko planinsko potjo (SPP), zavijemo ostro desno proti Črni prsti in nadaljujemo z zložnim vzponom po vedno redkejšem gozdu do melišča pod Rušnatim vrhom. Tik pred meliščem je gozda konec, odpre se nam prvi res lep razgled – skalnate stene Črne gore so skoraj že pod nami, globoko pod nami leži planina Za Črno goro, v ozadju pa že vidimo Pokljuko ter greben dvatisočakov za njo, desno od njih pa boste v lepem vremenu opazili vrhove Karavank – več kot dober razlog, da se pred nadaljevanjem poti malce odpočijemo.

Pogled na strma pobočja Črne gore

Pogled na strma pobočja Črne gore

 

Vzpon na Črno Prst

Pot preko melišča

Pot preko melišča

Vzpon po grapi

Vzpon po grapi

Pogled na Triglav

Pogled na Triglav

Melišče pod Rušnatim vrhom prečkamo v nekaj minutah (v avgustu si vzamite še kakšno minuto več časa in si oglejte resaste sviščevce, ki rastejo po melišču), nato pa nas čaka najbolj neprijeten del izleta – vzpon po zelo strmi grapi, ki sicer ni bistveno bolj strm kot je bil vzpon skozi gozd v začetku poti, vendar poteka po odprtem, kamnitem pobočju, kjer v poletnih mesecih neusmiljeno pripeka sonce. Na srečo nas do prevala Žrelo, ki ločuje Črno prst od grebena Črne gore, loči le 130 metrov višinske razlike.

Tik pred prevalom Žrelo poglejte v desno – med škrbinastimi skalami se odpre čudovit pogled na Triglav, na samem prevalu pa ne hitite proti Črni prsti, temveč se raje odpravite nekaj metrov po ozki stezici, ki vodi v desno – na prvem vrhu se vam odpre fantastičen razgled – pod vami ležita grebena Črne gore in Lisca, za njima pa se odpira celotna panorama Bohinjskih gora s Triglavom v ozadju.

Na tem mestu boste rešili tudi uganko od kod Črni prsti njeno ime – tik pod vrhom je dobro vidna žila črnega skrilavca.

Pogled proti severu - levo spredaj Lisec, desno Črna gora, v dolini Bohinjska Bistrica, v ozadju Bohinjske gore in Triglav

Pogled proti severu - levo spredaj Lisec, desno Črna gora, v dolini Bohinjska Bistrica, v ozadju Bohinjske gore in Triglav

Pot proti Črni prsti

Pot proti Črni prsti

Zadnji vzpon

Zadnji vzpon

Vrh

Vrh

Pot proti Črni prsti, ki jo vidite naravnost pred seboj, nadaljujete po severo-zahodnih pobočjih Rušnatega vrha do prevala Čez Suho, kjer se priključi tudi pot, ki vodi preko planine Za Liscem. Na prevalu se odpre pogled proti jugu, na Baško grapo, pobočje Porezna in Kojce, pot pa nas vodi po travnikih ob grebenu Črne prsti do vrha, kjer vas tik pod vrhom čaka Dom Zorka Jelinčiča.

Greben proti Voglu

Greben proti Voglu

Rušnati vrh, v ozadju Soriška planina

Rušnati vrh, v ozadju Soriška planina

Po krajšem počitku v planinskem domu (mimogrede, toplo priporočam njihove klobase, ki so zares izvrstne), se povzpnite še na sam vrh Črne prsti – poleg razgleda proti severu in jugu, se s te točke odpre še lep pogled na greben Spodnjih Bohinjskih gora na zahodu ter Soriško planino na vzhodu.

Do Mencingerjevega doma se lahko vrnete po poti, po kateri ste se povzpeli, lahko pa se odločite za spust preko planine Za Liscem. Tisti, ki ste začeli pot v Bohinjski Bistrici, lahko izberete še tretjo pot - preko planine Osredek se lahko spustite proti Polju, potem pa pred asfaltno cesto, ki pelje iz Bohinjske Bistrice proti jezeru, zavijete desno na makadam, da se tako izognete neprijetni hoji po asfaltu.

Spust preko planine Za Liscem

Strm spust preko skal

Strm spust preko skal

Severna stena Črne prsti

Severna stena Črne prsti

Krajša pot v Bohinjsko Bistrico se odcepi v levo takoj za prevalom Čez Suho – z vrha Črne prsti se spustimo po grebenu do prevala, nato pa zavijemo levo, najprej po položni poti, ki teče po precej zaraščenih skalnatih tleh, nato pa po zelo strmem kamnitem spustu pod strmimi severnimi stenami Črne prsti (že spust je hudo neprijeten, vzpon mora biti še hujši) proti planini Za Liscem, ki jo vidite ves čas pod seboj.

Pred planino zavije pot v desno (vsi zemljevidi kažejo da teče pot naravnost preko planine, kar je popolnoma zgrešeno) in nas vodi po zaraščenem terenu preko velikih, neprijetno zaobljenih skal. Na koncu planine zavije pot v gozd, se spet spremeni v prijazno pešpot ter nas po krajšem spustu pripelje do ostankov Orožnove koče (ene od prvih koč v teh hribih, ki je bila požgana med drugo svetovno vojno).

Mimo ostankov koče nadaljujemo s strmim spustom po lepi pešpoti skozi gozd do gozdne ceste, kjer zavijemo desno, sledimo gozdni cesti približno 600 metrov, nato pa se od nje spet odcepimo v levo ter se po večinoma položni poti spustimo do Mencingerjevega doma.

Zemljevid poti

Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.

Višinski profil poti

Višina ki jo zabeleži GPS sprejemnik je še bolj nezanesljiva kot pozicija in lahko bistveno odstopa od nadmorskih višin na zemljevidih.