Sidebar

🇬🇧/🇺🇸 Dobrča

Izleti po Sloveniji » Dobrča

Dobrča je najjužnejši odrastek skupine Stola, ki se nad Begunjami in Tržičem strmo dviga neposredno iz gorenjske ravnine. Geološko ta gora spada v Kamniške Alpe, vendar jo zemljepisno navadno prištevamo h Karavankam, saj je od naslednjega vrha Kamniških Alp (Storžič) ločena z globoko dolino. Z vrha Dobrče se odpre čudovit razgled na Karavanke in Kamniške Alpe, pred kočo na Dobrči pa lahko uživate v pogledu na Bled, Jelovico, Pokljuko in Julijske Alpe.

Na Dobrčo vodi vrsta markiranih in nemarkiranih poti iz vasi na cesti od Tržiča proti Begunjam. Najkrajši bo verjetno vzpon z Bistriške planine, mi pa se bomo na pot odpravili po markirani poti iz Brezja pri Tržiču.

Osnovni podatki

Zahtevnost
Precej strma, varčno markirana pot.
Dostop
Vzpon začnemo nad Brezjem v Tržiču, prvi vasi ob cesti iz Tržiške Bistrice proti Begunjam.
Dolžina
Brezje – koča na Dobrči: 2 h 30 minut
koča na Dobrči – Dobrča: 30 minut
Dobrča – Lešanska planina – Brezje: 1 h 30 minut
Skupaj: 5 ur
Višina
Koča na Dobrči: 1478 m
Dobrča: 1634 m
Višinska razlika
Brezje – koča na Dobrči: 760 m
Brezje – Dobrča: 920 m
Čas obiska
Na pot se lahko odpravite v vseh letnih časih, saj pot večinoma teče po senčnem gozdu. V zimskem času začnite z vzponom le če je pot že pregažena – zaradi varčno postavljenih markacij se boste drugače hitro izgubili.
Priporočam
Palice so zaradi strmine zelo priporočljive, drugače pa se lahko na pot odpravite tudi v športnih copatih.
Karta
Karavanke, osrednji del, 1:50.000

Brezje pri Tržiču

Začetek poti

Začetek poti

Ena od markiranih poti na Dobrčo se začne v vasici Brezje pri Tržiču. Do nje vas pripelje cesta, ki pod obronki Dobrče povezuje Tržič z Begunjami – hitro cesto proti Ljubelju zapustite na izvozu Tržič, nato pa stalno sledite kažipotom za Begunje, ki vas najprej pripeljejo v Tržiško Bistrico, nato po ozki cesti skozi stari del vasi ter po nekaj kilometrih lepe asfaltirane ceste do Brezja. Malo za cerkvijo sv. Neže, ki jo boste opazili na vaši levi, se desno v hrib odcepi asfaltirana cesta, ki se po nekaj sto metrih vzpona razcepi in spremeni v makadam. Desna makadamska cesta vodi do Bistriške planine; to lahko uporabite vsi tisti, ki se boste na Dobrčo podali po bolj udobni poti, ostali pa pustite avto na razcepu in se peš odpravite po levi makadamski cesti.

Peščena stezica

Peščena stezica

Za zadnjimi hišami se makadamska cesta razcepi, pot nadaljujete po desnem kolovozu, že čez nekaj metrov pa vas markacije usmerijo na ozko stezico, ki se začne hitro dvigati ob ogradi skozi redek mešan gozd. Prvi vzpon je precej strm, že kmalu pa se pot položi in vas v četrt ure hoje pripelje do nekoliko širše poti, ki se nam pridruži z leve in nas povede desno po pobočju navzgor. Na tem mestu bodite pozorni na strukturo tal, ki postanejo kar naenkrat zelo skalnata in peščena – mene so zelo spominjala na vrh Polhograjske Grmade.

Prvi razgledi

Prvi razgledi

Hoje po udobni peščeni poti je kmalu konec, saj nas na naslednjem razcepu markacije spet usmerijo desno v hrib, na stezico, ki se začne precej strmo dvigati, najprej skozi redke borovce, ki jih počasi (kakor se spreminjajo tla pod nami) nadomestijo smreke, med katerimi se začno kmalu pojavljati tudi bukve, ki nas bodo nato spremljale skoraj do vrha Dobrče. Preden nas pot zanese v gozd, se splača ozreti nazaj, preko gorenjske ravnine na strma pobočja Jelovice, v katerih boste hitro opazili amfiteater Zidane skale nad Kropo ter levo od njega cerkvico na Jamniku.

Preko Breške gore

Pot po grebenu

Pot po grebenu

Prvi vzpon skozi pretežno smrekov gozd se konča pri utrdbah pod Vaškim, kjer se pot skoraj izgubi, tudi markacije izginejo in le pozoren pogled bo pokazal ozko stezico, ki se skozi bukovo listje vije levo navzgor. Na srečo je po nekaj metrih vzpona gozda konec, na začetku travnikov postane stezica nekoliko bolj razločna in nas po položnem pobočju popelje mimo Gašperinove koče, ki se skriva nekje v gozdu desno pod nami, do konca makadamske ceste, ki se na greben vzpne iz doline Blajšnice.

Razgledni travniki pod vrhom Breške gore

Razgledni travniki pod vrhom Breške gore

Od križišča z gozdno cesto vodi planinska pot ves čas naravnost po grebenu proti vrhu Breške gore. V začetku je greben precej položen, tako da je hoja po prijetno razgibani poti kljub pomanjkanju razgleda pravi užitek, tik pod vrhom pa se spet srečamo s precej strmim vzponom, ki se zaključi nad strmimi travniki, preko katerih se spet odpre razgled na griče pod nami, romarsko cerkev na Brezjah, ki se blešči sredi doline Save ter strma pobočja Jelovice v ozadju. Na tem mestu vas pričaka tudi prijetna Poldetova klopca (Polde, kdorkoli si že – hvala), na kateri si lahko med uživanjem v razgledu naberete moči za nadaljevanje vzpona.

Z Breške gore se lahko odpravite naravnost proti vrhu Dobrče, lahko pa se odločite tudi za nekoliko bolj položno varianto preko Lešanske planine. Če vam je ljubši krajši, a bolj strm vzpon, nadaljujete s hojo po stezici, ki se nad robom travnika začne v kratkih vijugah vzpenjati po strmem pobočju skozi bukov gozd.

Pod Kobilico

Pod Kobilico

Le slabih deset minuh vzpona nas loči od naslednje orientacijske zanke – pot pripelje do lese v ogradi, se razcepi, markacije pa izginejo. Kratek posvet z zemljevidom reši tudi to zagato – najprej zavijemo rahlo v levo, nato pa desno v hrib (ne sledimo stezici, ki se nad travniki spušča ob ograji). Pot se v bukovem gozdu občasno popolnoma izgubi, dobro se je držati nekoliko bolj na desni strani pobočja, da ne boste zgrešili nadaljevanja stezice, ki se kmalu izvije iz gozda na strme travnike, preko katerih se spet odpre razgled proti jugu. S teh travnikov vas čaka le še nekaj minut prijetnega vzpona do križišča poti pod kočo na Kobilici.

Koča na Dobrči

Podgorska planina, planinska koča na Dobrči

Podgorska planina, planinska koča na Dobrči

Križišče poti pod kočo na Kobilici vam daje vrsto možnosti kako nadaljevati izlet – lahko se spustite na Lešansko planino in se preko nje vzpnete na vrh Dobrče, lahko se odpravite neposredno na vrh ali pa se najprej sprehodite do planinske koče na Dobrči. Verjetno je zadnja možnost v dneh, ko je koča odprta, najprimernejša. Pot proti koči teče po ozki, položni stezici skozi lep smrekov gozd, kjer bodo vašo pozornost zagotovo pritegnila mogočna mravljišča ob poti – tako velika mravljišča najdemo le še redko, še najpogosteje na Pohorju. Po nekaj minutah prijetne hoje vas pot pripelje na razgledno Podgorsko planino, kjer se prvič odpre pogled na Julijske Alpe in Triglav. Planino prečkamo po ozki stezici, na drugi strani planine, malce skrita med drevjem, pa nas že čaka planinska koča.

V meglice zavit Triglav

V meglice zavit Triglav

Po počitku pred planinsko kočo (v lepem vremenu je posedanje v koči skorajda greh) se lahko odločite za vrnitev v dolino ali pa za nadaljevanje poti proti vrhu Dobrče. Če vas zanima vzpon do vrha Dobrče, vas čaka najprej malce stezoslednega dela – pot proti Dobrči najprej teče po kolovozu, nato vas kažipot usmeri na dobro vidno stezico, med prečkanjem planine pa se pot kar nekako izgubi. A brez panike – planino prečkate tako, da se znajdete desno od lovske koče, nato pa nadaljujete z vzponom preko travnikov tik pod poseko na vaši levi strani. Če boste imeli srečo, se boste na koncu travnikov znašli pred vratci v ogradi, ki zapira Podgorsko planino (tiste z nekoliko manj sreče pa čaka sprehod ob ogradi in iskanje prehoda), za vratci pa se že vidi lepo shojena in markirana stezica, ki skozi smrekov gozd vodi proti vrhu Dobrče.

Greben Košute

Greben Košute

Pot proti vrhu Dobrče je speljana prav po grebenu gore, vendar vam to ne bo dosti pomagalo, saj gost smrekov gozd uspešno zapira pogled. Situacija se malce izboljša šele tik pod vrhom, ko se poti z desne priključi precej zapuščen in zaraščen kolovoz, preko katerega se odpre pogled na greben Košute, po nekaj metrih hoje pa si boste lahko ogledali še vrh Storžiča.

Dobrča in Lešanska planina

Pot na Šentanski vrh

Pot na Šentanski vrh

Vrh Dobrče

Vrh Dobrče

Do vrha Dobrče od tod ni več daleč, le nekaj minut dolg vzpon vas pripelje na travnat vrh, ki vas bo verjetno kar malce razočaral, saj je precej zaraščen z macesni, ki uspešno skrivajo okoliške gore, le proti jugo-zahodu se odpira pogled na Julijske Alpe. A nič hudega - po krajšem počitku boste verjetno hitro opazili kažipot, ki vas pošilja na le pet minut oddaljen Šentanski vrh.

Začetek poti, ki vodi na Šentanski vrh, boste morali poiskati, nato pa vas bo dobro vidna stezica hitro popeljala preko manjšega sedla na nekaj metrov nižji vrh, od koder boste končno zagledali tisto, na kar ste tako dolgo čakali – pred vami kot na dlani leži celoten greben Karavank, od Stola na vaši levi, preko Begunjščice tik pred vami do dolgega grebena Košute na desni. Nekoliko bolj desno boste opazili strm vrh Storžiča, za katerim se v lepem vremenu vidijo tudi ostali vrhovi Kamniških Alp.

Pogled na Karavanke, v sredini Begunjščica, levo Stol, desno greben Košute

Pogled na Karavanke, v sredini Begunjščica, levo Stol, desno greben Košute

Lešanska planina

Lešanska planina

Z vrha Dobrče se vrnemo po poti, po kateri smo se povzpeli, pot v dolino pa si bomo skrajšali z obiskom Lešanske planine. Kažipot nas že nekaj minut pod vrhom usmeri na kolovoz, preko katerega smo si med vzponom ogledovali greben Košute. Po kolovozu se ob ogradi spustimo nekaj sto metrov do prvih vratc, kjer zavijemo desno na ozko stezico, ki se strmo spusti proti makadamski cesti pod nami. Po makadamski cesti se nato odpravimo do koče na planini, kjer bomo v poletnih mesecih zagotovo dobili odlično kislo mleko.

Pot v dolino

Pot v dolino

Pot v dolino nadaljujemo po makadamski cesti na spodnjem robu planine. Markacije nas kmalu usmerijo na kolovoz, ki se spušča strmo navzdol, prečka kolovoz, ki teče pod planino ter se končno priključi makadamski cesti z Bistriške planine. Tej cesti sledimo do prvega ostrega levega ovinka, kjer nas hoče kažipot proti Bistriški planini popeljati navzdol, mi pa trmasto vztrajamo v hoji naravnost po nekoliko ožjem (nekoč markiranem) kolovozu, ki nas v nekaj minutah pripelje do dobro znane Poldetove klopce. Od tod se vrnemo v dolino po poti, po kateri smo vzpeli.

Ostale poti po Dobrči

Dobrča je prepredena s stezicami, kolovozi in makadamskimi cestami, kar nam omogoča, da izlete po njej v veliki meri prilagodimo svojim željam.

Vzpon na Dobrčo preko Lešanske planine

Po vzponu iz Brezja do Poldetove klopce nadaljujete s hojo po položnem kolovozu (desno), se priključite makadamski cesti, sledite markacijam in se po kolovozu vzpnete do Lešanske planine. Planino prečkate po makadamski cesti, za stanovi zavijete levo navzgor, poiščete vratca v ogradi in se po kolovozu v desno vzpnete do poti s koče proti Dobrči.

Vzpon do koče na Dobrči preko Lešanske planine

Podobno kot v prejšnjem odstavku pri Poldetovi klopci zavijete proti Lešanski planini, nato pa na sami planini zavijete levo in se po kolovozu, ki se od stanov dviga proti jugu, povzpnete do koče na Kobilici, od koder vas do planinske koče loči le še kakšnih 15 minut hoje. Ta pot je precej bolj položna kot vzpon, opisan v enem od prejšnjih razdelkov.

Obisk Lešanske planine med vrnitvijo s planinske koče

Če ste se odločili, da se ne boste vzpeli na vrh Dobrče, lahko med vračanjem v dolino pri koči na Kobilici zavijete levo proti Lešanski planini. Po nekaj minutah vas pot pripelje do planine, od koder nato nadaljujete s spustom v dolino.

Vzpon na Dobrčo preko Bistriške planine

V Brezjah pri Tržiču nadaljujete z vožnjo po gozdni cesti proti Bistriški planini (na razcepu makadamskih poti zavijete desno), na Bistriški planini pustite avto ter se peš odpravite po makadamski cesti proti Lešanski planini. Pred planino lahko zapustite markirano pot ter se odpravite po kolovozu proti Poldetovi klopci ali pa se na Dobrčo vzpnete preko Lešanske planine.

Zemljevid poti

Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.

Višinski profil poti

Višina ki jo zabeleži GPS sprejemnik je še bolj nezanesljiva kot pozicija in lahko bistveno odstopa od nadmorskih višin na zemljevidih.