Sidebar

🇬🇧/🇺🇸 Lipanski vrh in Mrežce

Izleti po Sloveniji » Lipanski vrh in Mrežce

Naravnost nad Blejsko kočo na Lipanci se v grebenu, ki loči Pokljuko od doline Krme, dvigujeta dva skorajda zrasla vrhova: Lipanski vrh in Mrežce. Oba sta lahko dostopna po markirani poti z Lipance, škrbina med njima pa je odlično opremljena s klini in jeklenicami, kar nam omogoča, da vzpon nanju začinimo s krožno potjo in nekaj metri zelo varnega plezanja.

Vsi zemljevidi tega dela Julijskih Alp postavljajo Lipanski vrh na mesto Mrežc. Več o tem si preberite v razdelku »Kje je že Lipanski vrh?«.

Osnovni podatki

Zahtevnost
Odlično označena precej strma pot.
Dostop
Na Lipanski vrh in Mrežce se najlaže povzpnemo splanine Lipanca, najbolj zagnani pa se lahko nanju odpravijo tudi po markirani poti iz Krme čez Lipanska vrata.
Dolžina
Lipanca–Lipanski vrh: 45 minut
Lipanca–Mrežce: 45 minut
Vrnitev: 30 minut
Krožna pot Lipanca–Lipanski vrh–Mrežce–Lipanca: 2 uri
Višina
Lipanski vrh: 1974 m
Mrežce: 1965 m
Višinska razlika
350 m
Čas obiska
Najlepši bodo izleti v zgodnjem poletju, ko nas na travnikih pod vrhom čaka bogastvo planinskih rož. Posebno doživetje je obisk teh vrhov v jeseni, ko jih krasijo macesni, z malce tehnične pomoči (vsaj z malimi derezami) pa se lahko na Mrežce odpravimo tudi sredi zime.
Priporočam
Dobra obutev in planinske palice so zaradi strme poti skoraj obvezne.
Karta
Julijske Alpe, vzhodni del, planinska karta 1 : 50.000, PZS

Vzpon na Lipanski vrh

Pogled na Pokljuko

Pogled na Pokljuko

Krožno pot na Lipanski vrh in Mrežce začnemo na planini Lipanca. Najkrajši dostop na Lipanco je iz Medvedove konte, kar nam izlet podaljša le za slabo uro, najbolj vztrajni pa se lahko do Lipance odpravite iz Rudne doline čez planino Javornik, kar vam bo prineslo približno tri ure hoje.

Odlični kažipoti pred Blejsko kočo na Lipanci nas usmerijo mimo planšarske koče na sosednji breg planine, kjer po ozki stezici hitro zavijemo v gozd (glej tudi izlet na Debelo peč). Že zelo kmalu pridemo do nekoliko slabše označenega odcepa za Lipanski vrh (bodite previdni – če le malo hitite, ga boste zgrešili, tako kot sem ga jaz), kjer nas puščica pošlje v levo, nazaj nad lipanške travnike. Stezica je v začetku komaj opazna in nekoliko redkeje markirana, že kmalu pa se razširi in nas po krajšem strmem vzponu skozi gozd, nato pa bolj položno med ruševjem popelje pod strma pobočja Lipanskega vrha.

Lipanski vrh je še visoko nad nami

Lipanski vrh je še visoko nad nami

Na vrhu

Na vrhu

Tik pod zadnjim pobočjem zapustimo ruševje in se začnemo v krajših ključih vzpenjati po strmih travnikih, s katerih lahko občudujemo Lipanco globoko pod seboj, za njo pa obširne pokljuške gozdove, med katerimi se blešči osamljena jasa planine Javornik. Približno 50 višinskih metrov pod grebenom prečkamo skorajda zapuščeno nemarkirano stezico, ki prihaja z Brd in se nadaljuje čez melišče na jugovzhodnem pobočju Lipanskega vrha, nato pa nas čaka le še kratek strm vzpon do grebena, od koder se odpre prvi razgled na Triglav in okoliške dvatisočake onkraj strmih prepadnih sten Krme.

Po krajšem počitku na grebenu sledimo markacijam, ki nas vodijo le nekaj metrov od prepadnega grebena po varnih travnikih na vzhodni strani Lipanskega vrha, od katerega nas loči le še 60 metrov višinske razlike in kakšnih deset minut vzpona. Na vrhu smo nagrajeni z razgledom na čudovito panoramo okoli Triglava pa tudi na ves greben, na katerega smo se povzpeli, od Debele peči do Viševnika.

Pogled čez dolino Krme proti Triglavu

Pogled čez dolino Krme proti Triglavu

Pogled proti jugozahodu: levo Viševnik, v sredini Mali Draški vrh, za njim Veliki Draški vrh

Pogled proti jugozahodu: levo Viševnik, v sredini Mali Draški vrh, za njim Veliki Draški vrh

 

Na Lipanco se lahko vrnemo po poti, po kateri smo se povzpeli, dosti lepša pa je krožna pot čez Mrežce.

Spust čez Mrežce

Z Lipanskega vrha se odpravimo po grebenu naravnost proti Mrežcam – vrhu, ki je od nas oddaljen le slabih sto metrov, vendar nas od njega loči precej globoka in neprijetna škrbina. Markirana stezica se že kmalu začne strmo spuščati, markacije pa nas ob klinih in jeklenicah vodijo po ostrem grebenu navzdol. Kljub temu da je pot tu in tam precej zračna, nam varovala nudijo dovolj opore, da v suhem vremenu ni prav nobene nevarnosti zdrsa.

Po spustu v škrbino nas čaka še približno enako strm vzpon, po nekaj minutah pa se znajdemo na travnikih vrh Mrežc, s katerih se začnemo zlagoma spuščati proti Lipanci. Spust je v začetku čista poezija – ozka stezica vodi čez širne planinske travnike, tu in tam posejane z manjšimi vrtačami, na katerih boste od pozne pomladi do konca avgusta lahko občudovali planinsko cvetje.


Stezica z Lipanskega vrha
proti Mrežcam

Najprej strm spust
po klinih

Skozi škrbino se
zasveti Triglav

Mrežce
 

Zložen spust po travnikih
pod Mrežcami

Vse prekmalu moramo te travnike zapustiti; steza zavije najprej med ruševje, nato pa zlagoma v zračen iglasti gozd, po katerem se strmo spustimo do zelo vrtačaste pokrajine nad Lipanco. Nekajminutno vijuganje med vrtačami nas pripelje do razcepa poti, kjer se nam z desne priključi pot z Viševnika, od tod do malice v Blejski koči pa je le še kratek, komaj omembe vreden spust.

 

Od Blejske koče na Mrežce

Pod Mrežcami

Pod Mrežcami

Vzpon od Blejske koče na Mrežce je nekoliko manj strm kot tisti na Lipanski vrh in zato morda bolj primeren za pohodnike z manj kondicije. Pred kočo nas kažipot usmeri na stezo, ki se v vijugah dviga po pobočju nad kočo. V nekaj minutah pridemo do razcepa, kjer izberemo desni krak (leva pot bi nas pripeljala na Rudno polje), po krajšem vzponu pa na naslednjem razcepu spet zavijemo desno (levo bi prišli na Viševnik).

Markacije nas vodijo ves čas precej strmo navzgor, najprej skozi gozd, nato med ruševjem, dokler končno ne pridemo na travnike pod Mrežcami. Tam se steza položi in nas zlagoma pripelje do grebena, od koder se odpre pogled na Triglav. Od vrha Mrežc nas loči še približno 60 metrov višinske razlike, ki jo po položnih razglednih travnikih hitro premagamo.

Zimski vzpon na Mrežce

Karavanke

Karavanke

Zasnežen Triglav

Zasnežen Triglav

Vzpon na Mrežce je eden najlažjih zimskih vzponov; tja se lahko odpravimo takoj, ko je sneg dovolj seseden. Pot do Lipance je praviloma zgažena – do koče vedno vodi gaz od spomenika, pogosto pa je zgažena tudi pot od Šport hotela čez planino Javornik.

Kljub temu da imajo Mrežce pozimi mnogo obiskovalcev, gazi pred Blejsko kočo mnogokrat ne boste našli, saj jo veter uspešno zamete, pa tudi markacij pozimi ne boste videli, saj so globoko pod snegom. V takšnem primeru je najlaže ubrati bližnjico – odpravite se naravnost po dolinici za Blejsko kočo (markirana pot teče nekoliko više po desnem pobočju), nato pa na koncu dolinice desno po pobočju navzgor do prvega razcepa, ki ga ne morete zgrešiti, saj so kažipoti dovolj visoko na drevesih.

Od kažipotov se odpravite kar naravnost navzgor po strmem pobočju proti Mrežcam, nato vas čaka vijuganje med vrtačami (če ne boste našli poti, dobro razmislite, kam boste šli – pametno ubrana pot ob robovih vrtač bo dosti manj naporna kot kakšna »bližnjica«), pa spet vzpon naravnost navzgor do travnikov pod Mrežcami, od koder vrha ne morete več zgrešiti.

Kje je že Lipanski vrh?

Lipanski vrh je eden tistih »nesrečnih« vrhov, ki so na skoraj vseh zemljevidih vrisani napačno (pravilno je vrisan le na planinski karti okolice Triglava v merilu 1 : 25.000). Še več, razen že omenjene planinske karte imajo le karte Geodetske uprave v merilu 1 : 5.000 vrisan pravi Lipanski vrh (z višino 1974 m), na vseh drugih kartah so označene le deset metrov nižje Mrežce (z višino 1965 m). Vse karte brez izjeme pa trdijo, da stoji Lipanski vrh tam, kjer domačini pravijo, da so Mrežce. Karte Geodetske uprave Mrežc sploh ne omenjajo, karte Geodetskega zavoda in iz njih izpeljane karte (Atlas Slovenije, večina planinskih kart) pa imajo Mrežce označene desno od Lipanskega vrha (kar je sicer prav), le da na mestu, kjer naj bi bile Mrežce, ni ničesar, samo travniki in greben, ki se zložno spušča proti sedlu pod Vrhom Razora.


Karta Geodetske uprave v merilu 1 : 10.000


Karta Geodetske uprave v merilu 1 : 25.000

Na srečo so vsaj domačini enotni v tem, kje je kaj – kažipoti pred Blejsko kočo nas usmerjajo na Mrežce (levo) in Lipanski vrh (desno), enakega mnenja pa je tudi Tine Mihelič v planinskem vodniku po Julijskih Alpah.

Zemljevid poti

Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.

Višinski profil poti

Višina ki jo zabeleži GPS sprejemnik je še bolj nezanesljiva kot pozicija in lahko bistveno odstopa od nadmorskih višin na zemljevidih.