Izleti po Sloveniji » Julijske Alpe » Lipanski vrh in Mrežce
Naravnost nad Blejsko kočo na Lipanci se v grebenu, ki loči Pokljuko od doline Krme, dvigujeta dva skorajda zrasla vrhova: Lipanski vrh (desni vrh) in Mrežce (levi vrh). Oba sta lahko dostopna po markirani poti z Lipance, škrbina med njima pa je odlično opremljena s klini in jeklenicami, kar nam omogoča, da vzpon nanju začinimo s krožno potjo in nekaj metri zelo varnega plezanja.
Osnovni podatki
- Zahtevnost
- Odlično označena precej strma pot.
- Dostop
- Na Lipanski vrh in Mrežce se najlaže povzpnemo splanine Lipanca, najbolj zagnani pa se lahko nanju odpravijo tudi po markirani poti iz Krme čez Lipanska vrata.
- Dolžina
- Lipanca–Lipanski vrh: 45 minut
Lipanca–Mrežce: 45 minut
Vrnitev: 30 minut
Krožna pot Lipanca–Lipanski vrh–Mrežce–Lipanca: 2 uri - Višina
- Lipanski vrh: 1974 m
Mrežce: 1965 m - Višinska razlika
- 350 m
- Čas obiska
- Najlepši bodo izleti v zgodnjem poletju, ko nas na travnikih pod vrhom čaka bogastvo planinskih rož. Posebno doživetje je obisk teh vrhov v jeseni, ko jih krasijo macesni, z malce tehnične pomoči (vsaj z malimi derezami) pa se lahko na Mrežce odpravimo tudi sredi zime.
- Priporočam
- Dobra obutev in planinske palice so zaradi strme poti skoraj obvezne.
- Karta
- Julijske Alpe, vzhodni del, planinska karta 1 : 50.000, PZS
Vzpon na Lipanski vrh
Krožno pot na Lipanski vrh in Mrežce začnemo na planini Lipanca. Najkrajši dostop na Lipanco je iz Medvedove konte, kar nam izlet podaljša le za slabo uro, najbolj vztrajni pa se lahko do Lipance odpravite iz Rudne doline čez planino Javornik, kar vam bo prineslo približno tri ure hoje.
Odlični kažipoti pred Blejsko kočo na Lipanci nas usmerijo mimo planšarske koče na sosednji breg planine, kjer po ozki stezici hitro zavijemo v gozd (glej tudi izlet na Debelo peč). Že zelo kmalu pridemo do nekoliko slabše označenega odcepa za Lipanski vrh (bodite previdni – če le malo hitite, ga boste zgrešili, tako kot sem ga jaz), kjer nas puščica pošlje v levo, nazaj nad lipanške travnike. Stezica je v začetku komaj opazna in nekoliko redkeje markirana, že kmalu pa se razširi in nas po krajšem strmem vzponu skozi gozd, nato pa bolj položno med ruševjem popelje pod strma pobočja Lipanskega vrha.
Tik pod zadnjim pobočjem zapustimo ruševje in se začnemo v krajših ključih vzpenjati po strmih travnikih, s katerih lahko občudujemo Lipanco globoko pod seboj, za njo pa obširne pokljuške gozdove, med katerimi se blešči osamljena jasa planine Javornik. Približno 50 višinskih metrov pod grebenom prečkamo skorajda zapuščeno nemarkirano stezico, ki prihaja z Brd in se nadaljuje čez melišče na jugovzhodnem pobočju Lipanskega vrha, nato pa nas čaka le še kratek strm vzpon do grebena, od koder se odpre prvi razgled na Triglav in okoliške dvatisočake onkraj strmih prepadnih sten Krme.
Po krajšem počitku na grebenu sledimo markacijam, ki nas vodijo le nekaj metrov od prepadnega grebena po varnih travnikih na vzhodni strani Lipanskega vrha, od katerega nas loči le še 60 metrov višinske razlike in kakšnih deset minut vzpona. Na vrhu smo nagrajeni z razgledom na čudovito panoramo okoli Triglava pa tudi na ves greben, na katerega smo se povzpeli, od Debele peči do Viševnika.
Na Lipanco se lahko vrnemo po poti, po kateri smo se povzpeli, dosti lepša pa je krožna pot čez Mrežce.
Spust čez Mrežce
Z Lipanskega vrha se odpravimo po grebenu naravnost proti Mrežcam – vrhu, ki je od nas oddaljen le slabih sto metrov, vendar nas od njega loči precej globoka in neprijetna škrbina. Markirana stezica se že kmalu začne strmo spuščati, markacije pa nas ob klinih in jeklenicah vodijo po ostrem grebenu navzdol. Kljub temu da je pot tu in tam precej zračna, nam varovala nudijo dovolj opore, da v suhem vremenu ni prav nobene nevarnosti zdrsa.
Po spustu v škrbino nas čaka še približno enako strm vzpon, po nekaj minutah pa se znajdemo na travnikih vrh Mrežc, s katerih se začnemo zlagoma spuščati proti Lipanci. Spust je v začetku čista poezija – ozka stezica vodi čez širne planinske travnike, tu in tam posejane z manjšimi vrtačami, na katerih boste od pozne pomladi do konca avgusta lahko občudovali planinsko cvetje.
Vse prekmalu moramo te travnike zapustiti; steza zavije najprej med ruševje, nato pa zlagoma v zračen iglasti gozd, po katerem se strmo spustimo do zelo vrtačaste pokrajine nad Lipanco. Nekajminutno vijuganje med vrtačami nas pripelje do razcepa poti, kjer se nam z desne priključi pot z Viševnika, od tod do malice v Blejski koči pa je le še kratek, komaj omembe vreden spust.
Od Blejske koče na Mrežce
Vzpon od Blejske koče na Mrežce je nekoliko manj strm kot tisti na Lipanski vrh in zato morda bolj primeren za pohodnike z manj kondicije. Pred kočo nas kažipot usmeri na stezo, ki se v vijugah dviga po pobočju nad kočo. V nekaj minutah pridemo do razcepa, kjer izberemo desni krak (leva pot bi nas pripeljala na Rudno polje), po krajšem vzponu pa na naslednjem razcepu spet zavijemo desno (levo bi prišli na Viševnik).
Markacije nas vodijo ves čas precej strmo navzgor, najprej skozi gozd, nato med ruševjem, dokler končno ne pridemo na travnike pod Mrežcami. Tam se steza položi in nas zlagoma pripelje do grebena, od koder se odpre pogled na Triglav. Od vrha Mrežc nas loči še približno 60 metrov višinske razlike, ki jo po položnih razglednih travnikih hitro premagamo.
Zimski vzpon na Mrežce
Vzpon na Mrežce je eden najlažjih zimskih vzponov; tja se lahko odpravimo takoj, ko je sneg dovolj seseden. Pot do Lipance je praviloma zgažena – do koče vedno vodi gaz od spomenika, pogosto pa je zgažena tudi pot od Šport hotela čez planino Javornik.
Kljub temu da imajo Mrežce pozimi mnogo obiskovalcev, gazi pred Blejsko kočo mnogokrat ne boste našli, saj jo veter uspešno zamete, pa tudi markacij pozimi ne boste videli, saj so globoko pod snegom. V takšnem primeru je najlaže ubrati bližnjico – odpravite se naravnost po dolinici za Blejsko kočo (markirana pot teče nekoliko više po desnem pobočju), nato pa na koncu dolinice desno po pobočju navzgor do prvega razcepa, ki ga ne morete zgrešiti, saj so kažipoti dovolj visoko na drevesih.
Od kažipotov se odpravite kar naravnost navzgor po strmem pobočju proti Mrežcam, nato vas čaka vijuganje med vrtačami (če ne boste našli poti, dobro razmislite, kam boste šli – pametno ubrana pot ob robovih vrtač bo dosti manj naporna kot kakšna »bližnjica«), pa spet vzpon naravnost navzgor do travnikov pod Mrežcami, od koder vrha ne morete več zgrešiti.
Zemljevid poti
Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.