Po planinah pod Voglom

Izleti po Sloveniji » Julijske Alpe » Po planinah pod Voglom

Vogel je s 1922 metri eden najvišjih vrhov v grebenu Spodnjih Bohinjskih gora. Mogočen vrh je v preteklosti posodil svoje ime dvem planinam (Prvi Vogel in Zadnji Vogel) ter predelu tik nad strmimi stenami, ki se dvigajo nad Bohinjskim jezerom (Voglova Jelovica), v zadnjem času pa so po njem poimenovali še smučarsko središče, tako da večina Slovencev, ko »gre na Vogel« ne pride niti v bližino vrha, ampak ima v mislih smučarski center.

Gondola na Vogel obratuje tudi čez poletje, kar nam daje enkratno možnost da se na enostaven način dvignemo na nadmorsko višino preko 1500 metrov, nato pa se odpravimo na krajše ali daljše sprehode po Spodnjih Bohinjskih gorah. Večina bolj planinsko usmerjenih turistov se zažene po romarski poti proti Visokemu Orlovemu robu in Šiji, mi pa bomo spet poiskali manj obljudene poti in naredili zanimivo krožno pot pod vrhovi.

Osnovni podatki

Zahtevnost: Odlično označena, večinoma precej položna pot. Idealen družinski izlet.
Dostop: Pot bomo začeli pri gornji postaji gondole na planini Prvi Vogel
Dolžina: 2,5 do 3 ure (mi smo za pot porabili 4 ure)
Višina: Najvišja točka poti (približno 1700 m) je pod Visokim Orlovim robom Sv.
Višinska razlika: 300 m
Čas obiska: Pot teče po odprtem terenu, zato odsvetujem obisk v največji vročini, najbolj primeren čas bo v začetku poletja (rože) ali tik pred koncem počitnic, ko je že nekoliko hladneje.
Priporočam: Na pot se lahko brez pomislekov odpravite v športnih copatih, palice pa ne bodo odveč.
Karta: Julijske Alpe, vzhodni del, 1:50.000

Prvi Vogel

Do planine Prvi Vogel se bomo povzpeli z gondolo in tako hitro premagali skoraj 1000 metrov višinske razlike. Pot do gondole je zelo enostavna:

Na začetku Bohinjskega jezera (Ribčev laz) nadaljujete z vožnjo ob jezeru.
Na koncu jezera (približno 4 km vožnje) se cesta razcepi – desno do hotela Zlatorog, naravnost do slapa Savica, levo pa na parkirišče pod spodnjo postajo gondole.

Po vzponu z gondolo se boste znašli pred pokrajino, ki bi jo lahko z eno besedo imenovali »razdejanje« - planina Prvi Vogel je dobesedno preorana s širokimi makadamskimi cestami, ki jih očitno potrebuje smučarsko središče, pa tudi drugače so že na prvi pogled vidni rezultati zimskih aktivnosti. Najbolje bo, da si okus popravite s kratkim sprehodom do terase Ski hotela, kjer vas v lepem vremenu čaka čudovit pogled na Bohinjsko jezero in Julijske alpe v ozadju.

Panorama Julijskih Alp, pod nami Bohinjsko jezero

Večina turistov nadaljuje sprehod proti Šiji s sedežnico, ki vas prepelje do Orlove glave (tako pridobite še dodatnih 140 metrov nadmorske višine), mi pa se bomo raje spustili po makadamski cesti do planine Zadnji Vogel. Pot vodi mimo brunarice Burja (sledite smučarskim kažipotom za Zadnji Vogel in Žagarjev graben), kmalu vas čaka prvi razcep, kjer vas kažipot na Zadnji Vogel usmeri naravnost (od tod je do planine Zadnji Vogel približno 30 minut sproščene hoje). Po nekaj minutah hoje se od ceste v desno odcepi markirana pot proti Ukancu, vi pa nadaljujete s hojo po cesti – najprej po precej strmem klancu, nato pa po razgibani cesti, ki se zlagoma spušča proti Zadnjemu Voglu.

Zadnji Vogel

Ob prihodu na planino Zadnji Vogel vas bo najprej razveselil razgled na greben zahodno od Vogla, ki se razteza za Konjskim vrhom, nato pa boste morda poiskali klopco med hiškami na planini in si (vsaj otroci) privoščili krajši počitek. Pot nadaljujete naravnost preko planine, levo ob pobočju Skakavca skozi rahel gozdiček, po odcepu markirane poti proti Komni (vi izberete smer Vogel) pa vas čaka vrhunec izleta – idilična ledeniška dolinica, nad katero se dviga greben Spodnjih Bohinjskih gora.

Po poti se spustite v dolinico, kjer si boste verjetno vzeli nekaj časa in uživali na njenih travnikih, nato pa nadaljujete s hojo proti prevalu Vratca. Pot se začne na koncu doline precej strmo vzpenjati, zato se boste morda odločili (tako kot smo se mi), da boste vzpon do prevala Vratca izpustili in se odpravili nazaj po nekoliko krajši poti mimo vrha Skakavca, ki se izogne vrhu Visokega Orlovega roba.

Če se boste odločili za krajšo pot, lahko med vzponom uberete bližnjico – markirana pot nekje sredi vzpona zavije desno okoli manjše vrtače, vi pa se lahko odpravite levo, naravnost preko travnikov, do poti ki prečka pobočje nad vami od desne proti levi in do katere vas loči kakšnih 30 metrov višinske razlike.

Tisti, ki ste se odločili za daljšo varianto poti, nadaljujte po markirani poti v smeri Šije.

Ko boste prišli do markirane poti, ki vodi položno po pobočju proti severu, so strmi vzponi za vami, čaka vas približno 40 minut hoje po prijetni, položni stezici, ki se ves čas rahlo vzpenja ob pobočju – najprej nad ledeniško dolino, iz katere ste se povzpeli, nato pa se pot prevali preko manjšega grebena in nadaljuje proti vrhu Skakavca. Na tej stezici ne hitite – okoli vas se skoraj z vsakim korakom odpira nov razgled – najprej se za vami pokaže Vogel v vsej svoji mogočnosti, nato pa se pred vami odpre pogled na vrhove okoli Triglava.

Vrhovi Spodnjih Bohinjskih gora - levo Vrh dlani, desno od njega Vogel

Vrnitev

Vrh Skakavca je zaraščen, zato nima smisla izgubljati časa z iskanjem razgleda na vrhu.

Tik ob vrhu Skakavca se pot razcepi – markacije vas usmerijo na desno pot, leva pot pa se hitro zgubi med ruševjem. Že po nekaj metrih vas čaka naslednji razcep, na katerem se leva pot, ki pelje neposredno proti Orlovi glavi, začne hitro spuščati v globel pod vami, desna, precej bolj prijazna pot, pa nadaljuje z rahlim vzponom po pobočju.

Pot neposredno proti Orlovi glavi vam odsvetujem – najprej se po strmem melišču spusti za približno 100 metrov, že kmalu za tem pa vas čaka približno enak vzpon po strmi gozdni cesti.

Stezica, po kateri hodimo, nas je pripeljala že tik pod pobočja Visokega Orlovega roba, vendar samega vrha dolgo časa sploh ne vidimo, pogled nanj se nam odpre šele na mestu, kjer pot zavije levo, pod strme skalnate stene pod sedežnico. Od tod nas le še nekaj minut hoje loči do »romarske poti« - markirane poti z Orlove glave proti Šiji.

Na stičišču poti, kjer smo dosegli tudi najvišjo točko našega izleta, bo verjetno pravi čas za počitek, nato pa nadaljujemo s spustom proti Orlovi glavi. Med spustom se boste verjetno (upravičeno) spraševali kaj neki žene turiste da hodijo po tej poti – pot je večinoma speljana po skalnatem terenu med slabo prehodnim ruševjem in zato precej neprijetna za sproščeno hojo. Na srečo nas markacije kmalu pripeljejo na široko gozdno cesto, po kateri se spustimo do sedežnice na Orlovi glavi. Od tam lahko nadaljujemo s spustom do Ski hotela po cesti, lahko pa sledite markacijam in se spustite do Prvega Vogla po ožji stezici tik pod sedežnico.

Na koncu poti vas čaka še krajši vzpon s Prvega Vogla do roba, na katerem je postavljen Ski hotel. Pred vrnitvijo v dolino se boste verjetno želeli malce okrepčati – na voljo imate dve »planinski koči« (ki se tako imenujeta verjetno le zato, ker stojita na planini) z ohrabrujočima imenoma Merjasec in Burja. Mi smo se odločili za Merjasca in uživali v merjaščevem golažu (ki ima, kljub temu da je zelo okusen, z divjim prašičem skupno le ime).