Galerija slovenskih rož » Kačnikovke (Araceae) » Kačnik (Arum) » Pegasti kačnik
- Botanična družina
- Kačnikovke (Araceae)
- Botanični rod
- Kačnik (Arum)
- Cveti
- Od aprila do maja
Če boste sredi pomladi našli čudno rastlino s cvetom, ki ima navidez le en velik list, ste skoraj zagotovo našli kačnikovko. V resnici je tisto, kar je videti kot plodnica, betičasto socvetje, ki ga obdaja ovršni list (spata) v obliki tulca ali lijaka.
Nekatere kačnikovke (na primer kačunka – Calla – in kolmež – Acorus) uspevajo le v močvirjih, kačniki pa se dobro počutijo tudi na senčnih in vlažnih gozdnih robovih. V Sloveniji uspevajo tri vrste kačnikov. Pegasti je daleč najpogostejši, laškega boste našli le na zelo toplih mestih v Istri, alpskega pa po nižinskih listnatih gozdovih. Laškega boste od drugih dveh ločili predvsem po višini (zraste do 60 cm visoko, druga dva sta precej nižja), pa tudi po listih:
- Listi laškega kačnika so po zgornji strani ob žilah razločno svetlejši ali pa imajo svetle pege. Razvijejo se jeseni in prezimijo.
- Listi drugih dveh kačnikov se razvijejo spomladi tik pred cvetenjem in imajo na zgornji strani temnejše pege.
Pegasti in alpski kačnik ločimo takole:
- Ovršni list pegastega kačnika je 2- do 3-krat daljši od socvetja, alpski kačnik pa ima manjši ovršni list.
- Cvetovi pegastega kačnika imajo rumene prašnice, cvetovi alpskega pa vijoličaste.
- Alpski kačnik ima navpično koreniko, pegasti pa vodoravno, zato boste pogosto našli več rastlin skupaj.
Če si boste zapomnili, kje ste spomladi našli kačnikove cvetove, se tja vrnite še jeseni: čakali vas bodo nizki grozdi rdečih jagod (ne pokušajte jih, ker so strupene).
