Sidebar

🇬🇧/🇺🇸 Izleti po Sloveniji

Vsak, ki je že kdaj potoval v bolj oddaljene konce Slovenije, ve, da se v Sloveniji skriva mnogo zanimivosti, prijetnih kotičkov in možnosti za krajše ali daljše izlete v naravo, za katere sploh ne vemo. Nekateri od teh izletov so opisani na teh straneh - od pogosteje obiskanih hribov, kot sta Slavnik in Slivnica, do neznanih markiranih poti, ki jih ne boste našli na večini izletniških kart, ter zanimivih izletov po nemarkiranih poteh, ki zahtevajo vsaj malce smisla za orientacijo. Opisani izleti razen dobre obutve ne zahtevajo posebnega znanja, opreme ali kondicije, večina je primerna tudi za družine z otroki.

Na naših straneh boste našli okoli 180 idej za izlete po Sloveniji – najlaže jih boste izbrali s pomočjo seznama izletov, lahko pa jih poiščete tudi z orodji naštetimi na desnem robu strani. Opise manj znanih izletov boste našli tudi na blogu Mojce Luštrek Tavanja po slovenskih hribih.

Najnovejši izleti

Planina Krnica (1252 m, Δ=650 m, 4 ure)

Planina Krnica leži visoko nad Bovcem na južnem pobočju Kanina. Do nje lahko pridete po cesti (raje ne), iz Bovca (dolgo) ali pa začnete nekje vmes.

Krnsko jezero (1394 m, Δ=820 m, 4 ure)

Krnsko jezero je največje visokogorsko ledeniško jezero v Sloveniji. Najkrajša pot do njega se začne na koncu Lepene in vas pelje večino časa po dolgočasni mulatjeri, a ne obupajte: cilj je več kot vreden naporov.

Lačna, Kuk in Kvirik (497 m, Δ=500 m, 4 ure)

Če ste prehodili že vse poti na Lačno, naredite še krožno pot čez Lačno, Kuk, skozi Movraž in nazaj mimo Kvirika.

Mala Mojstrovka (2332 m, Δ=720 m, 4 ure)

Mala Mojstrovka je eden od najbolj obleganih vrhov v Julijskih Alpah. Na srečo se lahko nanjo povzpnemo tudi po manj znanih poteh, na primer čez Nad Šitom Glavo.

Nad Šitom Glava (2087 m, Δ=480 m, 3 ure)

Nad Šitom Glava je spregledan vrh nad Vršičem. Alpinisti radi plezajo v njegovi severni in vzhodni steni, večina pohodnikov pa hiti mimo njega na Malo Mojstrovko. Nič hudega; če se odpravite nanj se boste izognili gneči.

Iz Krnice proti Pokljuki (1100 m, Δ=480 m, 3.5 ure)

Vzpon iz Krnice na Pokljuko postane kmalu dolgočasen… a z malo iznajdljivosti si lahko hitro pričarate prijeten sprehod.

Pokljuška soteska (773 m, Δ=180 m, 2 uri)

Če se vam zdi (Blejski) Vintgar preveč turističen, se odpravite v Pokljuško sotesko.

Debeli Vrh (1959 m, Δ=760 m, 4.5 ure)

Debeli Vrh je pozabljen vrh v grebenu med Pokljuko in Krmo. Medtem ko večina pohodnikov hiti na Viševnik ali Lipanco boste na njem uživali v tišini in razgledih na Triglav.

Jenkova Planina (1495 m, Δ=490 m, 3 ure)

Z Jenkove planine na mejnem grebenu med Slovenijo in Avstrijo se odpre lep pogled na vrhove okoli Ravenske Kočne.

Vratca nad Češko kočo (1802 m, Δ=800 m, 4.5 ure)

Vratca so izrazit stolp nad Češko kočo do katerega vodi zanimiv vzpon ob jeklenicah.

Češka koča (1542 m, Δ=560 m, 3 ure)

Češka koča je verjetno najbolj priljubljen cilj nad Jezerskim. Odkar so uredili parkirišče skoraj kilometer pred tovorno žičnico se do nje najraje odpravimo čez Štularjevo planino.

Loška Koritnica (1103 m, Δ=460 m, 4 ure)

Od Loga pod Mangartom do zatrepa Koritnice vodi prijetna senčna pešpot - kot nalašč za dneve ko se nam ne ljubi hiteti v gore.

Planina Golobar (1314 m, Δ=960 m, 5 ur)

Planina Golobar je osamljen skrit biser visoko nad dolino Soče z lepimi pogledi na okoliške vrhove

Tinjan iz Ospa (374 m, Δ=340 m, 2 uri)

Tinjan je zadnji razgledni hrib, ki ga slovenska planinska pot obišče preden se dokončno spusti do morja v bližini Ankarana.

Strma pot na Slavnik iz Podgorja (1028 m, Δ=510 m, 2.5 uri)

Strma pot na Slavnik iz Podgorja je verjetno najbolj zanimiva za tiste, ki bi si radi s strmimi vzponi nabirali kondicijo.

Podgorje

Podgorje je idealno izhodišče za izlete na Slavnik in raziskovanje vzhodnega dela Kraškega roba.

Sv. Ivan in Šebreljska planota (630 m, Δ=420 m, 3 ure)

Za strmimi skalnatimi pobočji nad dolino Idrijce se skriva sončen gričevnat svet Šebreljske planote

Po Poti koscev iz Kamenj na Čaven (1242 m, Δ=990 m, 5 ur)

Iz Kamenj (vasice visoko nad Vipavsko dolino) so domačini speljali prijetno Pot Koscev, ki obuja spomine na čase ko so kosci in grabljice hodili pripravljat seno na Malo Goro.

Gora (sv. Lovrenc) iz Studena (1019 m, Δ=420 m, 2 uri)

Iz Studena pelje do cerkve sv. Lovrenca čez strme kraške travnike vedno širša pešpot.

Sončnica (867 m, Δ=450 m, 2 uri)

Sončnica je izrazita previsna skala na robu Gore s čudovitim pogledom na Vipavsko dolino. Do nje se lahko sprehodite s parkirišča ki ga uporabljajo jadralni padalci, ali pa se povzpnete po strmi poti od lovske koče nad Budanjami.

Stara Baba nad Ajdovščino (350 m, Δ=120 m, 1 ura)

Stara Baba je razgledna točka nad Ajdovščino s pogledom na celotno Vipavsko dolino. Nanjo se povzpnete po nemarkiranih poteh iz bližine izvira Hublja.

Vogar (1054 m, Δ=480 m, 3 ure)

Severno od Bohinjskega jezera se dviguje strm greben, v katerem bo vsak obiskovalec Bohinja hitro opazil Vogar, najbolj vzhodni vrh.

Veliki Rob iz Gojač/Zasoda (1236 m, Δ=1050 m, 6 ur)

Veliki Rob je eden najbolj opaznih vrhov na robu Čavna. Večino izletnikov bolj zanima Kucelj, zato boste med potepanjem okoli Velikega Roba verjetno doživeli več miru in tišine. Markirane poti iz Vipavske doline se Velikemu Robu izognejo (nekatere gredo na Kucelj, druge na Kopitnik), zato se bomo nanj povzpeli po nemarkiranih stezicah.

Od Abrama do Pleše (1262 m, Δ=560 m, 4.5 ure)

Izlet po sončnih Nanoških travnikih med Abramom (500 let staro kmetijo visoko nad Vipavsko dolino) in Plešo (najbolj izrazitim vrhom Nanosa) je najlepši v maju in juniju ko zacvetijo perunike.

Planinska gora (880 m, Δ=410 m, 2 uri)

Planinska gora je najbolj vzhoden vrh v grebenu severno od Podgore (doline med Planino in Bukovjem). Nanjo vodi več poti iz Planine, mi se bomo povzpeli po širokih kolovozih iz Spodnje Planine.

Iz Logarske doline na Okrešelj (1395 m, Δ=400 m, 2 uri)

Izlet iz Logarske doline na Okrešelj je idealen za vse, ki bi radi brez prevelikih naporov okusili lepote slovenskih alp.

Polhograjska Grmada čez Ravnek (898 m, Δ=520 m, 3 ure)

Iz Polhovega Gradca se lahko odpravimo na zanimivo krožno pot čez Grmado - izlet začnemo pri gostilni Pratkar, se mimo zaselka Ravnek vzpnemo na Grmado, nato pa se vrnemo mimo cerkvice sv. Uršule na Setnici.

Na Polhograjsko Grmado iz Belice (898 m, Δ=560 m, 3 ure)

Ena najbolj strmih poti na Polhograjsko Grmado vodi iz Belice. Poleg strmega vzpona na vrh Grmade vas čaka še podobno strm vzpon v začetku poti – idealno torej za tiste, ki želijo nabirati kondicijo za zahtevnejše planinske pohode.

Nanos iz Razdrtega (1262 m, Δ=640 m, 3.5 ure)

Po zanimivem strmem vzponu na Plešo, najbolj znan vrh Nanosa, boste (če vas ne bo odnesla burja) uživali v čudovitih razgledih na Vipavsko dolino in okolico.