Sidebar

🇬🇧/🇺🇸 Izleti po Sloveniji

Vsak, ki je že kdaj potoval v bolj oddaljene konce Slovenije, ve, da se v Sloveniji skriva mnogo zanimivosti, prijetnih kotičkov in možnosti za krajše ali daljše izlete v naravo, za katere sploh ne vemo. Nekateri od teh izletov so opisani na teh straneh - od pogosteje obiskanih hribov, kot sta Slavnik in Slivnica, do neznanih markiranih poti, ki jih ne boste našli na večini izletniških kart, ter zanimivih izletov po nemarkiranih poteh, ki zahtevajo vsaj malce smisla za orientacijo. Opisani izleti razen dobre obutve ne zahtevajo posebnega znanja, opreme ali kondicije, večina je primerna tudi za družine z otroki.

Na naših straneh boste našli okoli 180 idej za izlete po Sloveniji – najlaže jih boste izbrali s pomočjo seznama izletov, lahko pa jih poiščete tudi z orodji naštetimi na desnem robu strani. Opise manj znanih izletov boste našli tudi na blogu Mojce Luštrek Tavanja po slovenskih hribih.

Najnovejši izleti

Jenkova Planina (1495 m)

Z Jenkove planine na mejnem grebenu med Slovenijo in Avstrijo se odpre lep pogled na vrhove okoli Ravenske Kočne.

Vratca nad Češko kočo (1802 m)

Vratca so izrazit stolp nad Češko kočo do katerega vodi zanimiv vzpon ob jeklenicah.

Češka koča (1542 m)

Češka koča je verjetno najbolj priljubljen cilj nad Jezerskim. Odkar so uredili parkirišče skoraj kilometer pred tovorno žičnico se do nje najraje odpravimo čez Štularjevo planino.

Loška Koritnica (1103 m)

Od Loga pod Mangartom do zatrepa Koritnice vodi prijetna senčna pešpot - kot nalašč za dneve ko se nam ne ljubi hiteti v gore.

Planina Golobar (1314 m)

Planina Golobar je osamljen skrit biser visoko nad dolino Soče z lepimi pogledi na okoliške vrhove

Tinjan iz Ospa (374 m)

Tinjan je zadnji razgledni hrib, ki ga slovenska planinska pot obišče preden se dokončno spusti do morja v bližini Ankarana.

Strma pot na Slavnik iz Podgorja (1028 m)

Strma pot na Slavnik iz Podgorja je verjetno najbolj zanimiva za tiste, ki bi si radi s strmimi vzponi nabirali kondicijo.

Podgorje

Podgorje je idealno izhodišče za izlete na Slavnik in raziskovanje vzhodnega dela Kraškega roba.

Po Poti koscev iz Kamenj na Čaven (1242 m)

Iz Kamenj (vasice visoko nad Vipavsko dolino) so domačini speljali prijetno Pot Koscev, ki obuja spomine na čase ko so kosci in grabljice hodili pripravljat seno na Malo Goro.

Sončnica (867 m)

Sončnica je izrazita previsna skala na robu Gore s čudovitim pogledom na Vipavsko dolino. Do nje se lahko sprehodite s parkirišča ki ga uporabljajo jadralni padalci, ali pa se povzpnete po strmi poti od lovske koče nad Budanjami.

Stara Baba nad Ajdovščino (350 m)

Stara Baba je razgledna točka nad Ajdovščino s pogledom na celotno Vipavsko dolino. Nanjo se povzpnete po nemarkiranih poteh iz bližine izvira Hublja.

Vogar (1054 m)

Severno od Bohinjskega jezera se dviguje strm greben, v katerem bo vsak obiskovalec Bohinja hitro opazil Vogar, najbolj vzhodni vrh.

Veliki Rob iz Gojač/Zasoda (1236 m)

Veliki Rob je eden najbolj opaznih vrhov na robu Čavna. Večino izletnikov bolj zanima Kucelj, zato boste med potepanjem okoli Velikega Roba verjetno doživeli več miru in tišine. Markirane poti iz Vipavske doline se Velikemu Robu izognejo (nekatere gredo na Kucelj, druge na Kopitnik), zato se bomo nanj povzpeli po nemarkiranih stezicah.

Od Abrama do Pleše (1262 m)

Izlet po sončnih Nanoških travnikih med Abramom (500 let staro kmetijo visoko nad Vipavsko dolino) in Plešo (najbolj izrazitim vrhom Nanosa) je najlepši v maju in juniju ko zacvetijo perunike.

Planinska gora (880 m)

Planinska gora je najbolj vzhoden vrh v grebenu severno od Podgore (doline med Planino in Bukovjem). Nanjo vodi več poti iz Planine, mi se bomo povzpeli po širokih kolovozih iz Spodnje Planine.

Iz Logarske doline na Okrešelj (1395 m)

Izlet iz Logarske doline na Okrešelj je idealen za vse, ki bi radi brez prevelikih naporov okusili lepote slovenskih alp.

Polhograjska Grmada čez Ravnek (898 m)

Iz Polhovega Gradca se lahko odpravimo na zanimivo krožno pot čez Grmado - izlet začnemo pri gostilni Pratkar, se mimo zaselka Ravnek vzpnemo na Grmado, nato pa se vrnemo mimo cerkvice sv. Uršule na Setnici.

Na Polhograjsko Grmado iz Belice (898 m)

Ena najbolj strmih poti na Polhograjsko Grmado vodi iz Belice. Poleg strmega vzpona na vrh Grmade vas čaka še podobno strm vzpon v začetku poti – idealno torej za tiste, ki želijo nabirati kondicijo za zahtevnejše planinske pohode.

Nanos iz Razdrtega (1262 m)

Po zanimivem strmem vzponu na Plešo, najbolj znan vrh Nanosa, boste (če vas ne bo odnesla burja) uživali v čudovitih razgledih na Vipavsko dolino in okolico.

Kofce od Matizovca (1488 m)

Ena krajših vzponov na Kofce se začne nad Podljubeljem pri Matizovcu, do koder se pripeljete po ne preslabi makadamski cesti.

Kucelj iz Vrtovina (1237 m)

Vzpon na Kucelj (ali do Doma na Čavnu) iz Vrtovina je verjetno eden najdaljših v tem delu Slovenije, saj se pot začne čisto na dnu Vipavske doline.

Čaven iz Lokavca (1242 m)

Tudi v zimskih dneh si lahko brez posebne opreme privošćimo dolge vzpone - na primer iz Lokavca do Doma na Čavnu

Kuk nad Hrastovljami (507 m)

Naslednjič, ko bo Slovenija spet ovita v oblake in meglo, na Primorskem pa bo sijalo sonce, se povzpnite na Kuk, razgleden hrib nad Hrastovljami, od koder boste imeli lep razgled na Istro in Slavnik.

Kuren (520 m)

Če ste se odločili, da boste nedeljsko kosilo v gostilni z odlično domačo hrano združili s krajšim sprehodom, je Kuren nad Staro Vrhniko skoraj idealen izbor.

Korena nad Horjulom (729 m)

S travnatih vrhov na grebenu južno od Polhovega Gradca boste imeli lep razgled na Ljubljansko kotlino in Polhograjsko hribovje.

Trebnji vrh (581 m)

Z vrha nad Trebnjim boste imeli lep razgled na dolino Temenice in Mirne ter na dolenjsko hribovje, vse do Kuma.