Primorska

Cerje (343 m, Δ=150 m, 1.5 ura)

Najzahodnejši slovenski vrh v grebenu Črnih hribov južno od Vipavske doline je Cerje, neugledna vzpetina, ki bi jo komaj opazili, če ne bi bili pred nekaj leti na njej postavili ogromnega »obrambnega stolpa«.

Črni hribi: od meje z Italijo do Renškega vrha (463 m, Δ=400 m, 4.5 ure)

Le malokdo ve, da je soška fronta, ki nam je najbolj znana po svojih ostankih z gora okoli Tolmina, Kobarida in Bovca, segala tudi na slovenski Kras, kjer je današnjim popotnikom zapustila razvejeno omrežje kolovozov in makadamskih cest, po katerih lahko obiskujemo kraške travnike in borove gozdiče.

Iz Branika na Pedrovo (380 m, Δ=300 m, 2 uri)

Pedrovo je kraška vasica, stisnjena v pobočje Črnih hribov visoko nad Branikom, z razgledom na Vipavsko dolino, Trnovski gozd in Nanos.

Kokoš nad Lokvijo (670 m, Δ=210 m, 2.5 uri)

Naslednjič ko vas bo pot zanesla v bližino Sežane ali Lipice, se ustavite v Lokvi in si privoščite prijeten sprehod na bližnjo Kokoš.

Na Trstelj iz Dornberka (643 m, Δ=540 m, 3 ure)

Trstelj je najvišji, razgleden vrh v grebenu Črnih hribov, ki ločuje Vipavsko dolino od Kraške planote.

Abitanti (418 m, Δ=180 m, 3 ure)

Na tekmovanju za najbolj odročno istrsko vasico bi Abitanti, zaselek na razglednem grebenu med dolinama Malinske in Miklinice, skoraj zagotovo zmagali.

Golič (890 m, Δ=580 m, 5 ur)

Na Goliču, južno od Slavnika, boste našli razgibane kraške travnike, ki vas bodo prijazno sprejeli v vseh letnih časih.

Jampršnik (649 m, Δ=260 m, 2 uri)

Jampršnik je komaj viden vrh nad prepadnimi stenami Kraškega Roba

Kavčič iz Podgorja (883 m, Δ=440 m, 3 ure)

Za ljubitelje rož je obisk doline Zalipnik med Goličem in Kraškim robom v maju skorajda obvezen. Ta izlet lahko zaključite z vzponom na Kavčič, zadnji slovenski vrh Kraškega roba.

Kraški Rob: nad Črnim Kalom (420 m, Δ=210 m, 2 uri)

Izkoristite lep pomladni ali jesenski dan za sprehod okoli Kraškega Roba, tokrat od Črnega Kala proti Podpeči.

Kuk nad Hrastovljami (507 m, Δ=410 m, 3 ure)

Naslednjič, ko bo Slovenija spet ovita v oblake in meglo, na Primorskem pa bo sijalo sonce, se povzpnite na Kuk, razgleden hrib nad Hrastovljami, od koder boste imeli lep razgled na Istro in Slavnik.

Lačna (451 m)

Tisti, ki ste se odpravili v hrvaško Istro po cesti mimo Buzeta, Lačno že poznate; je najvišji vrh grebena, ki vas na levi strani spremlja med zadnjimi kilometri ceste proti Hrvaški meji. Z razglednega stolpa na vrhu vas čaka čudovit pogled na okoliška hribovja.

Lačna iz Gračišča (451 m, Δ=150 m, 1.5 ura)

Iz Gračišča, vasi na južnih obronkih Lačne, tik ob glavni cesti proti Hrvaški, je do vrha Lačne speljana kratka razgledna pot, ki je kot nalašč za družinski nedeljski izlet.

Lačna iz Hrastovelj (451 m, Δ=290 m, 2 uri)

Na Lačno je iz Hrastovelj speljana markirana pot, ki vam omogoča zanimive krožne izlete.

Lačna iz Kubeda (451 m, Δ=220 m, 2.5 uri)

Na Lačno je iz Kubeda speljana prijetna grebenska pot, ki vas tu in tam razveseli z razgledi na morje in Julijske Alpe, jeseni pa boste na njej nedvomno uživali v obilici ruja.

Lačna, Kuk in Kvirik (497 m, Δ=500 m, 4 ure)

Če ste prehodili že vse poti na Lačno, naredite še krožno pot čez Lačno, Kuk, skozi Movraž in nazaj mimo Kvirika.

Lipnik iz Zazida (804 m, Δ=420 m, 4 ure)

Na Kraškem robu, kjer se apnenčasti kraški svet terasasto spušča proti flišnim pobočjem Bržanije, stoji neizrazit travnat vrh Lipnik.

Na Kojnik iz Podgorja (802 m, Δ=290 m, 4 ure)

Kojnik je položen vrh v grebenu nad Kraškim robom južno od Slavnika. Podobno kot s Slavnika boste imeli tudi s Kojnika lep razgled na slovensko morje in Istro.

Na Slavnik iz Prešnice (1028 m, Δ=520 m, 4 ure)

Na Slavnik se lahko po zahodnem pobočju povzpnemo tudi po prijetni položni poti iz Prešnice, kraške vasice, stisnjene pod pobočja Slavniškega pogorja.

Obronki Bržanije: od Hrastovelj do Zazida (450 m, Δ=330 m, 3.5 ure)

Obronki Bržanije skrivajo slikovite stare kraške vasice, makadamske poti in kolovozi pa nas vodijo po zanimivi mešanici tal, kjer stalno prehajamo s fliša na apnenčaste kraške travnike in nazaj.

Od Ospa do Socerba (437 m, Δ=410 m, 2 uri)

Visoko nad Trstom se na robu kraške planote nad vasico Socerb dviga istoimenski grad, izpred katerega se odpira čudovit razgled na Tržaški zaliv in slovensko Istro.

Od Padne do Sv. Petra (280 m, Δ=360 m, 4 ure)

Le nekaj kilometrov vzhodno od Piranskega zaliva se v slovenski Istri dviguje močno razbrazdano Šavrinsko gričevje, bogato z rekami in potočki, ki so v flišna tla izdolbli globoke grape. Po označenih poteh piranskega podeželja si lahko privoščite obilico izletov; mi si bomo v štirih urah ogledali tri vasi nad dolino Drnice

Ostrič in Medvižica (1054 m, Δ=500 m, 3.5 ure)

Jugovzhodno od Slavnika se v grebenu Slavniškega pogorja tik ob meji s Hrvaško dvigajo štirje tisočaki, ki za nekaj metrov presegajo dosti bolj znani Slavnik: Ostrič, Griža, Medvižica in Razsušica. Na tri od njih vas popelje krožna markirana pot iz Matarskega podgorja.

Podgorje

Podgorje je idealno izhodišče za izlete na Slavnik in raziskovanje vzhodnega dela Kraškega roba.

Praproče in Marija Snežna (467 m, Δ=240 m, 3 ure)

Vam je zmanjkalo ideja za potepanje po Kraškem Robu? Pa pojdimo od črnokalskega gradu do Praproč in cerkvice Marije Snežne.

Slavnik in Grmada (1028 m)

Slavnik je najbolj obiskan vrh Slavniškega pogorja in eden zadnjih tisočakov pred slovenskim morjem s čudovitim razgledom na Piranski in Tržaški zaliv, Istro ter na okoliške vrhove.

Slavnik in Grmada iz Podgorja (1028 m, Δ=510 m, 3 ure)

Ko bo burja spet razpihala oblake, se odpravite na Slavnik - po vzponu po prijetni položni poti iz Podgorja vas čaka čudovit razgled na Jadransko morje.

Slavnik iz Markovščine (1028 m, Δ=470 m, 5 ur)

Po severnih pobočjih Slavnika se lahko na vrh povzpnemo po več markiranih poteh. Najkrajša bo pot iz Skadanščine, izlet si lahko malce podaljšamo če začnemo v Markovščini, najdaljšo pot pa bomo opravili, če bomo poleg vrha Slavnika obiskali še Mala vrata.

Spodmoli, mostovi in fuži (410 m, Δ=300 m, 2 uri)

Če si konec septembra zaželite prave poletne vročine, se odpravite na potep po skalnem robu med Sočergo in Mlini ki ga zaključite z obiskom ogromnih spodmolov tik ob državni meji.

Strma pot na Slavnik iz Podgorja (1028 m, Δ=510 m, 2.5 uri)

Strma pot na Slavnik iz Podgorja je verjetno najbolj zanimiva za tiste, ki bi si radi s strmimi vzponi nabirali kondicijo.

Tinjan iz Ospa (374 m, Δ=340 m, 2 uri)

Tinjan je zadnji razgledni hrib, ki ga slovenska planinska pot obišče preden se dokončno spusti do morja v bližini Ankarana.

Zgornji Kras (440 m, Δ=50 m, 1 ura)

Severozahodno od Socerba leži Zgornji Kras, planota, porasla z redkimi borovimi gozdički, med katerimi se razprostirajo vabeči kraški travniki.

Čaven (1242 m)

Severozahodno od Ajdovščine se nad sončno in toplo Vipavsko dolino vzpenjajo strme skalnate stene Čavna, grebena, ki na južni strani omejuje Trnovski gozd.

Čaven iz Lokavca (1242 m, Δ=1080 m, 5 ur)

Tudi v zimskih dneh si lahko brez posebne opreme privošćimo dolge vzpone - na primer iz Lokavca do Doma na Čavnu

Čaven iz Stomaža (1242 m, Δ=950 m, 4 ure)

Med izleti na Čaven ima tisti iz Stomaža zagotovo najbolj razgledno izhodišče, saj je vasica stisnjena visoko pod pobočje Čavna in tako ponuja obiskovalcu razgled po vsej Vipavski dolini.

Dolski maj (912 m, Δ=250 m, 2 uri)

Dolski maj je najbolj zahodna razgledna vzpetina na robu Gore, planote med Predmejo in Colom severno od Vipavske doline.

Gradiška Tura (793 m, Δ=500 m, 3.5 ure)

Po strmih pobočjih Nanosa nad Vipavo je do Gradiške Ture speljana najnižja slovenska zavarovana planinska pot, kjer si lahko tudi sredi zime privoščite čudovite plezalne užitke.

Kovk iz Vipavske doline (961 m, Δ=550 m, 3 ure)

Če vam je vzpon na Kovk s Cola prekratek, se odpravite nanj iz Vipavske doline, bolj natančno s ceste Ajdovščina–Col.

Kovk nad Colom (961 m)

Kovk je najbolj jugovzhodni vrh Gore, planote, ki se visoko nad Vipavsko dolino dviga vzhodno od Ajdovščine.

Kucelj iz Predmeje (1237 m, Δ=570 m, 3.5 ure)

Vzpon na Kucelj iz Predmeje je prijeten, ne pretežak izlet, ki v začetku teče po senčnem bukovem gozdu, od Doma na Čavnu pa pretežno po cvetočih kraških travnikih.

Kucelj iz Vrtovina (1237 m, Δ=1100 m, 6.5 ur)

Vzpon na Kucelj (ali do Doma na Čavnu) iz Vrtovina je verjetno eden najdaljših v tem delu Slovenije, saj se pot začne čisto na dnu Vipavske doline.

Kucelj na Čavnu (1237 m)

Kucelj je najvišji vrh v grebenu, ki severo-zahodno od Ajdovščine s strmimi stenami ločuje Vipavsko dolino od Trnovske planote.

Mala gora (1034 m, Δ=200 m, 2 uri)

Mala gora je razgledna travnata planota, stisnjena med strme apnenčaste stene, ki se zahodno od Ajdovščine dvigujejo nad Vipavsko dolino, in nekoliko višji Čaven.

Na Čaven po Srednječavenski poti (1242 m, Δ=580 m, 3 ure)

Po pobočjih Čavna se od Predmeje pa vsaj do Vitovelj vije položna, tu in tam zelo razgledna dobro uhojena pot, ki je ne boste našli na nobenem zemljevidu.

Na Kovk s Cola (961 m, Δ=320 m, 2 uri)

Kovk je najbolj jugovzhodni vrh Gore, planote, ki se visoko nad Vipavsko dolino dviga vzhodno od Ajdovščine.

Na Kucelj mimo Školja svetega Pavla (1237 m, Δ=900 m, 5 ur)

Če se radi povzpnete na Kucelj nad Vipavsko dolino, in ste izčrpali že večino drugih možnosti, si pot iz Vrtovina podaljšajte z obiskom Školja svetega Pavla.

Nanos iz Razdrtega (1262 m, Δ=640 m, 3.5 ure)

Po zanimivem strmem vzponu na Plešo, najbolj znan vrh Nanosa, boste (če vas ne bo odnesla burja) uživali v čudovitih razgledih na Vipavsko dolino in okolico.

Nanos iz Stran (1262 m, Δ=610 m, 4 ure)

Na Nanos se lahko odpravimo tudi Iz Stran, majhne vasice na obronkih Postojnske kotline

Od Abrama do Pleše (1262 m, Δ=560 m, 4.5 ure)

Izlet po sončnih Nanoških travnikih med Abramom (500 let staro kmetijo visoko nad Vipavsko dolino) in Plešo (najbolj izrazitim vrhom Nanosa) je najlepši v maju in juniju ko zacvetijo perunike.

Orlovca (860 m, Δ=320 m, 2 uri)

Orlovca je previsna stena na robu Gore. Do nje se bomo povzpeli s ceste Ajdovščina-Predmeja po Poti po Angelski Gori.

Otliško okno (820 m, Δ=580 m, 3 ure)

Vzpon iz Vipavske doline do naravne znamenitosti na robu Vipavske Gore.

Plaz (529 m, Δ=270 m, 1.5 ura)

Plaz je prijeten cilj krajšega družinskega izleta. Nanj so speljane markirane poti iz Vipave in z Gradišča pri Vipavi.

Pleša na Nanosu (1262 m)

Najbolj izrazit vrh Nanosa je Pleša, ki jo večina izletnikov poistoveti s celotnim Nanosom (ko rečemo »gremo na Nanos«, v bistvu mislimo »gremo na Plešo«).

Po Poti koscev iz Kamenj na Čaven (1242 m, Δ=990 m, 5 ur)

Iz Kamenj (vasice visoko nad Vipavsko dolino) so domačini speljali prijetno Pot Koscev, ki obuja spomine na čase ko so kosci in grabljice hodili pripravljat seno na Malo Goro.

Sončnica (867 m, Δ=450 m, 2 uri)

Sončnica je izrazita previsna skala na robu Gore s čudovitim pogledom na Vipavsko dolino. Do nje se lahko sprehodite s parkirišča ki ga uporabljajo jadralni padalci, ali pa se povzpnete po strmi poti od lovske koče nad Budanjami.

Stara Baba nad Ajdovščino (350 m, Δ=120 m, 1 ura)

Stara Baba je razgledna točka nad Ajdovščino s pogledom na celotno Vipavsko dolino. Nanjo se povzpnete po nemarkiranih poteh iz bližine izvira Hublja.

Sveti Miklavž nad Vipavsko dolino (445 m, Δ=200 m, 2 uri)

Kratek sprehod vas bo iz Gradišča popeljal do cerkvice visoko nad Vipavsko dolino

Škavnica (734 m, Δ=490 m, 3 ure)

Škavnica je ogromna apnenčasta plošča sredi borovih gozdov na zahodnih pobočjih Nanosa. Tam boste lahko občudovali globoke škraplje ali pa razgled na Vipavsko dolino, Jadransko morje in italijanske Alpe.

Školj sv. Pavla (498 m, Δ=370 m, 2 uri)

Severno od Vrtovina, vasi med Ajdovščino in Novo Gorico, se na pobočjih Kuclja nad Vipavsko dolino dviga zanimiva razgledna planotasta vzpetina s cerkvico sv. Pavla.

Veliki Rob iz Gojač/Zasoda (1236 m, Δ=1050 m, 6 ur)

Veliki Rob je eden najbolj opaznih vrhov na robu Čavna. Večino izletnikov bolj zanima Kucelj, zato boste med potepanjem okoli Velikega Roba verjetno doživeli več miru in tišine. Markirane poti iz Vipavske doline se Velikemu Robu izognejo (nekatere gredo na Kucelj, druge na Kopitnik), zato se bomo nanj povzpeli po nemarkiranih stezicah.

Črni vrh nad Cerknim (1288 m, Δ=290 m, 1.5 ura)

Če bi se radi sprehajali po visokogorskih travnikih, niso pa vam všeč ozke stezice ali skalnate poti, po katerih se navadno vzpenjamo v slovenskih gorah, vam bo morda všeč Črni vrh nad Cerknim.

Hleviške planine (908 m, Δ=650 m, 5 ur)

Če uživate v tišini in pogledih na strma jesensko obarvana pobočja Idrijskega hribovja, se novembra odpravite na Hleviške planine.

Javorniki nad Cerkniškim jezerom (1268 m, Δ=740 m, 4.5 ure)

Javorniki so idealna izletniška točka za tiste, ki iščete nekoliko bolj zahtevne jesenske ali zimske vzpone in bolj uživate v vremenskih težavah kot v lepih razgledih

Kojca iz Jesenice (1303 m, Δ=600 m, 3 ure)

Strm vzpon na Kojco (enega od višjih vrhov v Cerkljanskem hribovju) bo poplačan z razgledom na Bohinjske gore, Porezen in vrhove Cerkljanskega in Idrijskega hribovja.

Mali Golak (1495 m, Δ=490 m, 2.5 uri)

Mali Golak je (kljub svojemu imenu) najvišji vrh Trnovskega gozda.

Porezen iz Jesenice (1630 m, Δ=930 m, 6 ur)

Najbolj položen vzpon na Porezen, travnat vrh, ki kraljuje nad Cerknim, vodi iz Jesenice čez planino Otavnik

Rodne (698 m, Δ=460 m, 2 uri)

Severno nad dolino Idrijce se nasproti Šebreljski planoti nad Reko dvigajo Rodne, razgleden travnat vrh s čudovitim pogledom na okoliško hribovje in greben Spodnjih Bohinjskih gora.

Stara pošta na Hrušici (873 m)

V gozdovih med Logatcem in Colom boste našli ostanke rimske utrdbe, in gostilno, o kateri piše že Valvazor.

Suhi vrh na Nanosu (1313 m, Δ=723 m, 5 ur)

Nanos je visoka kraška planota, ki jo poznamo predvsem po Pleši (1262 m) in njeni Vojkovi koči (1240 m), manj znani pa so drugi njegovi vrhov. Pogled na zemljevid pokaže, da vodi markirana pot samo še na Suhi vrh, najvišjo točko Nanosa.

Sv. Duh in Križna gora nad Podkrajem (1213 m, Δ=413 m, 3 ure)

Pot v Vipavsko dolino po stari rimski cesti mimo Stare pošte na Hrušici lahko združite z izletom na sv. Duh in Križno goro nad le nekaj kilometrov oddaljenim Podkrajem.

Sv. Ivan in Šebreljska planota (630 m, Δ=420 m, 3 ure)

Za strmimi skalnatimi pobočji nad dolino Idrijce se skriva sončen gričevnat svet Šebreljske planote

Škrbina in Kuk (627 m, Δ=440 m, 3 ure)

Kuk je prvi vrh v grebenu med Idrijco in Hotenjo, Škrbina pa sedlo med Kukom in Plešarskim vrhom.

Vremščica (1027 m)

Vremščica je zelo položna in prijazna gora in kot taka primerna predvsem za tiste, ki hodijo v naravo iskat tišino, prijetne sprehode in lepe razglede.

Vremščica iz Gornjih Ležeč (1027 m, Δ=360 m, 2 uri)

Najbolj strma pot na vrh Vremščice je speljana iz Gornjih Ležeč, vasi na pobočjih severno od doline Reke.

Vremščica iz Senožeč (1027 m, Δ=470 m, 3 ure)

Ena najdaljših, pa tudi najbolj položnih poti na vrh Vremščice vodi iz Senožeč.

Kras