Sidebar

🇬🇧/🇺🇸 Slavnik in Grmada iz Podgorja

Izleti po Sloveniji » Slovenska Istra » Slavnik in Grmada » Slavnik in Grmada iz Podgorja

Najkrajše poti na Slavnik vodijo iz Podgorja, kraške vasice južno od Slavnika. Od tod se lahko na Slavnik odpravimo po strmi poti (ki si zasluži to ime), položni poti (kjer se skorajda ne boste niti preznojili) ali po množici stezic in kolovozov, ki se vzpenjajo po pobočjih Slavnika.

Osnovni podatki

Zahtevnost
Dobro označena, položna pot.
Dostop
Na Slavnik se bomo odpravili iz Podgorja, le 8 kilometrov oddaljenega od magistralne ceste Ljubljana–Koper.
Dolžina
Podgorje–Slavnik: 1 ura 30 minut
povratek: 1 ura
Skupaj: 3 ure
Višina
Slavnik: 1028 m
Grmada: 1001 m
Višinska razlika
Podgorje–Slavnik: 510 m
Skupaj z obiskom Grmade se vzpnemo skoraj za 600 m.
Čas obiska
Slavnik lahko obiščete v vsakem letnem času. Ker teče pot večino časa po redkem gozdu, se lahko nanj odpravite tudi sredi poletja. Odsvetoval bi le obisk v vetrovnih dneh (burja me je skoraj odpihnila z vrha), res pa je v takšnih dneh razgled najlepši.
Priporočam
Kot vedno dobra obutev ne bo škodila, vendar na lažji poti do Slavnika planinska oprema ni potrebna.
Karta
Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras 1 : 50.000, PZS 1997
Odličen zemljevid vas čaka tudi na začetku poti.

Na internetu boste o Podgorju in Slavniku našli še nekaj podatkov:

Začetek poti v Podgorju

Na Slavnik se bomo odpravili iz Podgorja, 8 kilometrov oddaljenega od ceste Ljubljana–Koper.

V Podgorje najlaže pridete tako, da primorsko avtocesto zapustite na odcepu Kastelec (takoj za predorom, če prihajate iz smeri Ljubljane) in nato sledite znakom za Podgorje.

Tik pred začetkom vasi boste prečkali železnico (ob železniški postaji), kmalu nato pa vas bo kažipot za parkirišče usmeril desno na lepo urejeno turistično parkirišče, kjer vas čaka tudi zemljevid okolice z označenimi potmi na Slavnik in Kojnik.

Že na tem zemljevidu boste opazili, da vodita na Slavnik iz Podgorja dve poti, kar nam omogoča, da si izlet malce popestrimo – na Slavnik se bomo odpravili po lažji poti, vrnili pa se bomo po strmi.

Zemljevid na parkirišču

Zemljevid na parkirišču

Popravljen zemljevid z vrisanimi potmi na Slavnik

Popravljen zemljevid z vrisanimi potmi na Slavnik

Strma pot na Slavnik je tako na planinski karti kakor tudi na zemljevidu ob parkirišču prikazana napačno. Pravilen potek te poti je vrisan na zemljevidu, ki ga je poslal g. Ivan Jurkovič – najlepša hvala.

Vzpon na Slavnik po lažji poti

Vrnete se na glavno cesto, pri kapelici zavijete levo v vas, nato pa ne sledite prvim markacijam (ki vas pošljejo na strmo pot), temveč nadaljujete po asfaltni cesti, dokler vas kažipot za lažjo pot ne usmeri levo v hrib.

Pot na Slavnik teče najprej po gozdu, skoraj vzporedno z grebenom, nato pa počasi zavije levo v hrib, med Špetovko in Vršičami. Tu se gozd zredči, ob poti se izmenjujejo gozdički, grmovje in kraški travniki. Tako pisano okolje je še v jeseni ugodno za rast množice zanimivih rož – od ciklam, glavincev in klinčkov do zvončic in možin.

Proti koncu vzpona skozi gozd se prvič odpre pogled na Jadransko morje, kmalu za tem pa pridemo do kraških travnikov na vrhu Slavnika – tukaj se začne tudi zaščiteno območje na vrhu Slavnika in odpre se nam prvi pogled na vrh s Tumovo kočo in radijskim oddajnikom.

Slavnik

Od začetka kraških travnikov do Tumove koče na Slavniku je slabih 15 minut hoje. Spomladi in poleti so ti travniki prava zakladnica rož, v jeseni pa je pogled precej bolj žalosten (predvsem zato, ker nas je obilica rož na začetku poti pošteno razvadila), našli boste le delno posušene bodeče neže in nemške sviščevce.

Tumova koča

Tumova koča

Razočaranje nad pomanjkanjem rož pa bodo več kot nadomestili čudoviti razgledi – pred kočo se vam odpira razgled proti jugu in zahodu, na vrhu Slavnika pa vas čaka še čudovit pogled na ostalo Slovenijo, lepo se vidi Trnovski gozd z Nanosom, v zelo lepem vremenu pa celo slovenske Alpe.

Pogled proti Trnovskemu gozdu in Nanosu, na desni strani Vremščica

Pogled proti Trnovskemu gozdu in Nanosu, na desni strani Vremščica

Pogled s Slavnika proti vzhodu

Pogled s Slavnika proti vzhodu

Po krajšem počitku pri Tumovi koči si vzemite še dobre pol ure časa in se odpravite na bližnjo Grmado, od koder boste imeli še lepši pogled na Slovensko primorje (ki ga s Slavnika zakriva prav Grmada), lahko pa se seveda vrnete v Podgorje – po lažji ali po strmi poti.

S Slavnika na Grmado

Zagrizeni planinci se bodo od Slavnika na Grmado odpravili po potki, ki vodi naravnost čez vrh Cigana (nekoliko nižje vzpetine med Slavnikom in Grmado), tisti, ki varčujejo s svojimi močmi, pa bodo verjetno ubrali pot po malce daljši makadamski cesti proti Kozini. V obeh primerih boste končali na razpotju, kjer se od makadamske ceste najprej odcepi pot proti Hrpeljam, nato pot proti Prešnici, nazadnje pa še strma pot na Grmado.

Na vrhu Grmade boste našli zanimiv »stolp«, ki se vidi že s Slavnika. Domačini pravijo, da so ga po drugi svetovni vojni postavili kot gasilsko/gozdarsko opazovalnico gozdnih požarov, saj je z Grmade najboljši razgled na okolico, kot boste ugotovili tudi sami, ko boste prisopihali nanjo.

Po postanku na Grmadi se odpravite nazaj proti vrhu Slavnika in poskušajte najti pot, po kateri se boste vrnili v Podgorje.

Vrnitev v Podgorje po strmi poti

Vrnitev v Podgorje (oziroma iskanje težje poti) je edini nekoliko bolj "zabaven" del tega izleta. Ker je vrh Slavnika popolnoma travnat, markacij na njem praktično ni (čeprav je seveda moč tudi na takšnem terenu postaviti markacije – odličen primer je sv. Lovrenc nad Postojno). Ob koncu tedna seveda ne boste imeli težav, saj bo tudi po strmi poti prihajalo na Slavnik mnogo pohodnikov in boste zlahka opazili, kje se morate vrniti, če pa ste na vrhu sami, postane zadeva nekoliko bolj zahtevna.

Če se v Podgorje vračate z vrha Slavnika, poskusite »uganiti«, kje bi lahko pot potekala, če pa se vračate z Grmade, hodite po makadamski cesti in poskusite zadeti pravi odcep desno – široko shojene poti naj ne bi bilo težko opaziti. Naloga ni pretežka (v najslabšem primeru se boste znašli spet na lažji poti), če pa vas bo nestrpnost zanesla, tako kot je mene, in se boste odpravili po prvi poti, ki vodi po hribu navzdol, boste pač hodili "po Žlebu" – nemarkirani poti med Srednjim hribom in Župnikom.

Če bi se slučajno znašli na nemarkirani poti (tako kot sem se jaz), ni razloga za preplah in vračanje na vrh – nadaljujte pot po travniku, ob robu gozda zavijte rahlo levo v gozd (ta odločitev je ključna; če zavijete desno, vas zanese preveč proti zahodu), nato se spuščate skozi gozd po suhi strugi in na koncu pridete na kamnito pot, ki najprej zavije v desno, nato pa vas vodi naravnost po hribu navzdol, prečka makadamsko cesto, dokler se končno malo pred Podgorjem ne priključi na markirano pot.

Lakoto, ki ste jo pridelali med izletom, vam bodo v Podgorju zanesljivo odpravili v gostilni Pod Slavnikom (fuži z jurčki so bili tako nagnusno dobri, kot bi rekel Cefizelj, da jih ni mogoče pozabiti), lahko pa se odpeljete čez magistralno cesto do Socerba na slovensko-italijanski meji.