Sidebar

🇬🇧/🇺🇸 Slovenska Istra

Področja » Slovenska Istra

Notes

  • Rdeče pike na zemljevidu so izleti z opisi;
  • Sive pike so izleti brez opisov;
  • Zelene pike so kolesarske ture (s kratkimi angleškimi opisi).

Abitanti (418 m, Δ=180 m, 3 ure)

Na tekmovanju za najbolj odročno istrsko vasico bi Abitanti, zaselek na razglednem grebenu med dolinama Malinske in Miklinice, skoraj zagotovo zmagali.

Golič (890 m, Δ=390 m, 5 ur)

Na Goliču, južno od Slavnika, boste našli razgibane kraške travnike, ki vas bodo prijazno sprejeli v vseh letnih časih.

Kavčič iz Podgorja (883 m, Δ=440 m, 3 ure)

Za ljubitelje rož je obisk doline Zalipnik med Goličem in Kraškim robom v maju skorajda obvezen. Ta izlet lahko zaključite z vzponom na Kavčič, zadnji slovenski vrh Kraškega roba.

Kuk nad Hrastovljami (507 m, Δ=320 m, 2 uri)

Naslednjič, ko bo Slovenija spet ovita v oblake in meglo, na Primorskem pa bo sijalo sonce, se povzpnite na Kuk, razgleden hrib nad Hrastovljami, od koder boste imeli lep razgled na Istro in Slavnik.

Lačna (451 m)

Tisti, ki ste se odpravili v hrvaško Istro po cesti mimo Buzeta, Lačno že poznate; je najvišji vrh grebena, ki vas na levi strani spremlja med zadnjimi kilometri ceste proti Hrvaški meji. Z razglednega stolpa na vrhu vas čaka čudovit pogled na okoliška hribovja.

Lačna iz Gračišča (451 m, Δ=150 m, 1.5 ura)

Iz Gračišča, vasi na južnih obronkih Lačne, tik ob glavni cesti proti Hrvaški, je do vrha Lačne speljana kratka razgledna pot, ki je kot nalašč za družinski nedeljski izlet.

Lačna iz Hrastovelj (451 m, Δ=290 m, 2 uri)

Na Lačno je iz Hrastovelj speljana markirana pot, ki vam omogoča zanimive krožne izlete.

Lačna iz Kubeda (451 m, Δ=220 m, 2.5 uri)

Na Lačno je iz Kubeda speljana prijetna grebenska pot, ki vas tu in tam razveseli z razgledi na morje in Julijske Alpe, jeseni pa boste na njej nedvomno uživali v obilici ruja.

Lačna, Kuk in Kvirik (497 m, Δ=500 m, 4 ure)

Če ste prehodili že vse poti na Lačno, naredite še krožno pot čez Lačno, Kuk, skozi Movraž in nazaj mimo Kvirika.

Lipnik iz Zazida (804 m, Δ=420 m, 4 ure)

Na Kraškem robu, kjer se apnenčasti kraški svet terasasto spušča proti flišnim pobočjem Bržanije, stoji neizrazit travnat vrh Lipnik.

Na Kojnik iz Podgorja (802 m, Δ=290 m, 4 ure)

Kojnik je položen vrh v grebenu nad Kraškim robom južno od Slavnika. Podobno kot s Slavnika boste imeli tudi s Kojnika lep razgled na slovensko morje in Istro.

Na Slavnik iz Prešnice (1028 m, Δ=560 m, 5 ur)

Na Slavnik se lahko po zahodnem pobočju povzpnemo tudi po prijetni položni poti iz Prešnice, kraške vasice, stisnjene pod pobočja Slavniškega pogorja.

Obronki Bržanije: od Hrastovelj do Zazida (450 m, Δ=330 m, 3.5 ure)

Obronki Bržanije skrivajo slikovite stare kraške vasice, makadamske poti in kolovozi pa nas vodijo po zanimivi mešanici tal, kjer stalno prehajamo s fliša na apnenčaste kraške travnike in nazaj.

Od Ospa do Socerba (437 m, Δ=410 m, 2 uri)

Visoko nad Trstom se na robu kraške planote nad vasico Socerb dviga istoimenski grad, izpred katerega se odpira čudovit razgled na Tržaški zaliv in slovensko Istro.

Od Padne do Sv. Petra (280 m, Δ=360 m, 4 ure)

Le nekaj kilometrov vzhodno od Piranskega zaliva se v slovenski Istri dviguje močno razbrazdano Šavrinsko gričevje, bogato z rekami in potočki, ki so v flišna tla izdolbli globoke grape. Po označenih poteh piranskega podeželja si lahko privoščite obilico izletov; mi si bomo v štirih urah ogledali tri vasi nad dolino Drnice

Ostrič in Medvižica (1054 m, Δ=500 m, 3.5 ure)

Jugovzhodno od Slavnika se v grebenu Slavniškega pogorja tik ob meji s Hrvaško dvigajo štirje tisočaki, ki za nekaj metrov presegajo dosti bolj znani Slavnik: Ostrič, Griža, Medvižica in Razsušica. Na tri od njih vas popelje krožna markirana pot iz Matarskega podgorja.

Podgorje

Podgorje je idealno izhodišče za izlete na Slavnik in raziskovanje vzhodnega dela Kraškega roba.

Slavnik in Grmada (1028 m)

Slavnik je najbolj obiskan vrh Slavniškega pogorja in eden zadnjih tisočakov pred slovenskim morjem s čudovitim razgledom na Piranski in Tržaški zaliv, Istro ter na okoliške vrhove.

Slavnik in Grmada iz Podgorja (1028 m, Δ=510 m, 3 ure)

Ko bo burja spet razpihala oblake, se odpravite na Slavnik - po vzponu po prijetni položni poti iz Podgorja vas čaka čudovit razgled na Jadransko morje.

Slavnik iz Markovščine (1028 m, Δ=470 m, 5 ur)

Po severnih pobočjih Slavnika se lahko na vrh povzpnemo po več markiranih poteh. Najkrajša bo pot iz Skadanščine, izlet si lahko malce podaljšamo če začnemo v Markovščini, najdaljšo pot pa bomo opravili, če bomo poleg vrha Slavnika obiskali še Mala vrata.

Strma pot na Slavnik iz Podgorja (1028 m, Δ=510 m, 2.5 uri)

Strma pot na Slavnik iz Podgorja je verjetno najbolj zanimiva za tiste, ki bi si radi s strmimi vzponi nabirali kondicijo.

Tinjan iz Ospa (374 m, Δ=340 m, 2 uri)

Tinjan je zadnji razgledni hrib, ki ga slovenska planinska pot obišče preden se dokončno spusti do morja v bližini Ankarana.

Zgornji Kras (440 m, Δ=50 m, 1 ura)

Severozahodno od Socerba leži Zgornji Kras, planota, porasla z redkimi borovimi gozdički, med katerimi se razprostirajo vabeči kraški travniki.