Sidebar

­čçČ­čçž/­čç║­čçŞ Gorenjska

Podro─Źja ┬╗ Gorenjska

Na tej strani so zbrani izleti v Gorenjska hribovja. Izlete v Alpe boste našli na teh straneh:

Notes

  • Rde─Źe pike na zemljevidu so izleti z opisi;
  • Sive pike so izleti brez opisov;
  • Zelene pike so kolesarske ture (s kratkimi angle┼íkimi opisi).

Andrej nad Zmincem (616 m, ╬ö=260 m, 2 uri)

Le uro vzpona iz Škofje Loke stoji na grebenu Polhograjskega hribovja nad Poljansko Soro cerkvica sv. Andreja.

Bevkov vrh (1051 m, ╬ö=450 m, 3 ure)

Bevkov Vrhnika je razgleden vrh nad dolino Idrijce s ─Źudovitim pogledom na Idrijsko hribovje in Spodnje Bohinjske gore. ─îe se nanj odpravite poleti, boste med vzponom med raztresenimi kmetijami u┼żivali v bogastvu travni┼íkih ro┼ż.

Blego┼í (1562 m)

Blego┼í je najvi┼íji vrh ┼ákofjelo┼íkega hribovja in (poleg Ratitovca in Porezna) eden od ┬╗velikih treh┬ź predalpskih vrhov s prekrasnim razgledom.

Blego┼í iz Hotavelj (1562 m, ╬ö=1100 m, 6 ur)

Eden najdalj┼íih vzponov na Blego┼í se za─Źne v Hotavljah, vasi v Poljanski dolini, najbolj znani po kamnolomu zelo kakovostnega hotaveljskega kamna.

Blego┼í iz Leskovice (1562 m, ╬ö=750 m, 4 ure)

─îe vam je vzpon na Blego┼í s ─îrnega Kala (od lovske ko─Źe) prekratek, tisti iz doline pa predolg, se nanj odpravite iz Leskovice, vasice visoko na ju┼żnih pobo─Źjih Kovka.

Blego┼í iz Volake (1562 m, ╬ö=990 m, 5 ur)

Vzpon na Blego┼í iz doline Vola┼í─Źice je zagotovo najbolj intenziven vzpon na Blego┼í iz Poljanske doline. Vi┼íinska razlika je le za 130 metrov manj┼ía, kot ─Źe bi se na Blego┼í odpravili iz Hotavelj, pot pa se ┼że takoj zagrize v strma pobo─Źja pod Blego┼íem.

Bukov vrh in Vinharje nad Poljanami (832 m, ╬ö=440 m, 4.5 ure)

Bukov vrh je razgleden vrh nad Poljanami v Poljanski dolini s ─Źudovitim razgledom na ┼ákofjelo┼íko hribovje in slovenske Alpe ter lepo cerkvico sv. Sobote

Ermanovec (968 m)

Ermanovec je najvišji vrh v grebenu, ki s severo-zahodnega konca zapira Poljansko dolino.

Ermanovec iz Kopa─Źnice (1026 m, ╬ö=500 m, 3 ure)

Markirana pot na Ermanovec iz Kopa─Źnice je speljana po starem kolovozu, ki najprej sledi grapi Podkov┼í─Źice, nato pa se po severnih pobo─Źjih Ermanovca vzpne do razglednih travnikov pod njegovim grebenom.

Ermanovec s Sovodnja (1026 m, ╬ö=430 m, 2.5 uri)

Najkraj┼ía pot na Ermanovec vodi s Sovodnja. Pot je kratka, poteka ve─Źinoma v senci, na koncu poti pa vas ─Źakajo travniki in planinski dom ÔÇô skratka idealen dru┼żinski izlet.

Goropeke (698 m, ╬ö=200 m, 1.5 ura)

─îe je Javor─Ź ┼żirovska ┼ámarna gora, so Goropeke zagotovo ┼żirovski Ro┼żnik. Prijeten polurni vzpon vas pripelje na vrh Gorope┼íkega gri─Źa, s katerega se odpre lep razgled vse do Triglava. Za gri─Źem se sredi zaselka skriva cerkvica svetega Janeza … le gostilne ni poleg cerkve; planinski dom ti─Źi na robu gozda onkraj travnikov.

Iz Hotavelj na Slajko in ┼ápik (908 m, ╬ö=490 m, 3 ure)

Slajka in Špik sta vrhova v grebenu Škofjeloška hribovja, ki se zahodno od Hotavelj preko Oselice razteza do Ermanovca.

Iz Trebije proti Ermanovcu (968 m, ╬ö=530 m, 2.5 uri)

Vzpon iz Trebije je ena lep┼íih poti na Ermanovec - skoraj v celoti se izogiba asfaltnih cest, zaradi odli─Źnih markacij pa je primerna tudi za zimski vzpon.

Jamnik in Vodi┼íka planina nad Kropo (1300 m, ╬ö=770 m, 5 ur)

Izlet v Kropo lahko zdru┼żimo tudi z vzponom na enega od okoli┼íkih pobo─Źij ÔÇô od enournega sprehoda na Jamnik do peturne kro┼żne poti po pobo─Źjih okoli Krope.

Javor─Ź (901 m)

Javor─Ź je vrh v pogorju ┼Żirovskega vrha, pribli┼żno enako oddaljen od ┼Żirov in Gorenje vasi v Poljanski dolini, od koder boste imeli ─Źudovit razgled na ┼ákofjelo┼íko hribovje in slovenske Alpe.

Javor─Ź iz Gorenje vasi (901 m, ╬ö=500 m, 3.5 ure)

Javor─Ź je vrh v pogorju ┼Żirovskega vrha, pribli┼żno enako oddaljen od ┼Żirov in Gorenje vasi v Poljanski dolini, od koder boste imeli ─Źudovit razgled na ┼ákofjelo┼íko hribovje in slovenske Alpe.

Javor─Ź iz ┼Żirov (901 m, ╬ö=410 m, 2.5 uri)

Javor─Ź je ┼Żirem najbli┼żji vrh v pogorju ┼Żirovskega vrha in zato v vseh letnih ─Źasih zelo priljubljena izletni┼íka to─Źka. Njegovo priljubljenost ┼íe pove─Źuje lovska ko─Źa blizu vrha, ki je odprta vsak vikend.

Malenski vrh (987 m, ╬ö=420 m, 2.5 uri)

Na precej neznanem vrhu v ┼ákofjelo┼íkem hribovju vas ─Źaka zanimiva baro─Źna cerkev in lep razgled proti vzhodu.

Miklav┼íka gora (955 m, ╬ö=210 m, 2 uri)

Miklav┼íka gora je sicer skoraj tiso─Źak, a ima mogo─Źe le nekoliko ┬╗preveliko┬ź ime, saj ni zelo podobna gori. Je pa precej prijeten cilj, posebno ─Źe nimamo veliko ─Źasa ali ─Źe je slabo vreme, saj po cesti in kolovozih zlahka hodimo z de┼żnikom.

Mrzli vrh nad ┼Żirmi (987 m, ╬ö=517 m, 3.5 ure)

Ko vas bo pot zanesla mimo ┼Żiri, si vzamite ┼íe nekaj ur ─Źasa in se sprehodite na Mrzli vrh ÔÇô travnat, razgleden vrh zahodno od ┼Żiri.

Od ─îrnega vrha do Blego┼ía (1562 m, ╬ö=820 m, 6 ur)

Od ─îrnega vrha nad Cerknim do Blego┼ía vodi prijetna sen─Źna grebenska pot, kot nala┼í─Ź za prijeten poletni izlet.

Sveti O┼żbolt nad Zmincem (859 m, ╬ö=240 m, 2 uri)

Visoko nad Poljansko dolino stoji na razglednem vrhu nad Zmincem sveti O┼żbolt, najvi┼íe le┼że─Źa cerkev na tem grebenu, izpred katere se odpre ─Źudovit razgled na Polhograjsko in ┼ákofjelo┼íko hribovje.

Vrh Svetih treh kraljev iz Izgorij (844 m, ╬ö=280 m, 3 ure)

Na razgleden travnat Vrh svetih treh kraljev se bomo povzpeli po skritih poteh in stezah iz Izgorij, vasice nad dolino Sovre.

Vrsnik nad ┼Żirmi (743 m, ╬ö=260 m, 2 uri)

Vrsnik je zaselek na razglednih travnatih vrhovih ju┼żno od ┼Żirov, nad katerim kraljuje cerkvica sv. Toma┼ża.