Izleti po Sloveniji » Gorenjska » Miklavška gora
Na poti na Stari vrh nad Škofjo Loko sva se "ujela" na nenavadno ime: Dragobaček. Po zemljevidu sva presodila, da je primerno izhodišče za razgledni vrh s cerkvijo sv. Miklavža. Miklavška gora je sicer skoraj tisočak, a ima mogoče le nekoliko »preveliko« ime, saj ni zelo podobna gori. Je pa precej prijeten cilj, posebno če nimamo veliko časa ali če je slabo vreme, saj po cesti in kolovozih zlahka hodimo z dežnikom. Potem ko jo osvojimo na kak kisel dan, pa se zanesljivo želimo vrniti še v lepem vremenu – če je tam celo v dežju lepo, kako mora biti šele v soncu!
Osnovni podatki
- Zahtevnost
- Neoznačena, a nezgrešljiva nezahtevna pot s kar precejšnjo (vendar ne dolgo) končno strmino.
- Dostop
- Začnemo pri Brdarju na Stirpniku.
- Dolžina
- Brdar–Miklavška gora: 1 ura
Vrnitev: 45 minut
Skupaj: 2 uri - Višina
- 955 m
- Višinska razlika
- 210 m
- Čas obiska
- Primerno v vsakem času in vsakem vremenu. Najbrž celo v snegu.
- Priporočam
- pohodne čevlje in palice; prav pridejo zaradi tiste strmine na koncu. Mladež s prvimi koleni pa bi shajala tudi s športnimi copati in brez palic.
- Zemljevid
- Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, 1 : 50.000
- Avtorica
- Opis izleta in fotografije je prispevala Mojca Luštrek.
Dragobaček – kaj je to?
V Škofji Loki sledimo smerokazom za Železnike. Pr' Birt v Praprotnem, 5 km iz Škofje Loke, zavijemo levo in čez 4 km v Zgornji Luši pri kažipotu Dragobaček 4 km desno. Sprva asfaltna cesta je pri lesnem podjetju Habjan nekoliko razdrta, nato pa se nadaljuje v makadamsko. Vodi mimo nekaj raztresenih hiš. Ko je makadama konec, se gozd odpre in desno pred seboj zagledamo hišo. Zdaj smo pri Brdarju (na zemljevidu piše – očitno napačno – Brodar, saj smo po besedah domačinov na Brdu). V bližini stojijo prve (ali zadnje) hiše Stirpnika (št. 9 in 16–18). Kje je torej Dragobaček? Krajevne table ni, hišne številke niže doli pa spadajo k Sv. Lenartu. Pri Brdarju končno izvemo, da je "Dragobačk" tam okoli Habjana, samo pet hiš. Kaj pomeni čudno ime, nisem izvedela, skoraj nič manj nenavadni Stirpnik pa menda dolguje svojega kozi Stirpi, katere srečni lastnik je nekoč živel v teh krajih.
Dobri stari Pleteršnik pravi, da v Loški dolini rečejo stirp enoletnemu kozliču. Stirpničanka, ki mi je to povedala, sama ni prav verjela tej štoriji, pa bo menda le resnična.
Od Brdarja mimo Lajbona do vrha
Na križišču pri Brdarju (750 m) parkiramo in se napotimo po lepi makadamski cesti, ki se od naše odcepi ostro v levo, skoraj nazaj v smer, iz katere smo se pripeljali (torej ne naprej proti Stirpniku). Nekoliko nad Brdarjem je na desnem ovinku levo ob cesti tudi prostora za kake tri avtomobile.
Cesta teče po mešanem gozdu. V 5 minutah se znajdemo na neoznačenem križišču (pot je tudi sicer neoznačena); v desno se odcepita dva kolovoza – v gozd širok in ob njem po robu travnika zaraščen, v levo pa cesta, vzporedna z našo (le do bližnje kmetije). Mi ostanemo kar na naši cesti, ki teče naravnost. Svet se odpre in ko pridemo do Sv. Lenarta 45, je v levo lep pogled na hrib s cerkvijo sv. Lenarta, ki smo jo opazovali že s ceste skozi Spodnjo in Zgornjo Lušo. Desno nad cesto stoji pisan čebelnjak. Nad kmetijo se vrnemo v gozd. Prej kot v 10 minutah spet pridemo na plano in kmalu smo pri kapelici, od katere se cesta spusti k domačiji Lajbon (Golica 11), tam pa zavije ostro levo. Prvič zagledamo Miklavško goro s cerkvijo sv. Miklavža.
Travniki ob cesti se spuščajo in dvigajo v posebno lepih, kar mehkih valovih in po njih se pasejo ovce in krave. Pod nami je Dolenja vas, onkraj Selščice pa se dviga Sv. Mohor. Jerebike ob poti se šibijo od rdečih plodov in pod kostanji ležijo prazne ježice. Po dobre četrt ure lahnega spusta priteče z desne asfaltirana cesta skozi Golico, mi pa se vzpnemo levo po makadamu. Na križišču je tudi tablica 11. etape Loške kolesarske poti. Po dobrih 5 minutah pridemo do naslednje ceste in zavijemo desno po njej proti drugi kapelici. Nad njo na drevesu prvič zagledamo zelen trikotnik, podčrtan z belo črto (lovska meja). Na razcepu se vzpnemo po desni, bolj skalnati poti, leva pa teče proti nekakšnim vratom (više gori vidimo strehe hiš, h katerim pelje). Zdaj se začnejo še rumeno-zelene markacije, kakršne smo spoznali že na Koprivniku. Čez 5 minut opazimo na levi globoko spodaj velike skladovnice drv na dnu nekakšnega podora ali peskokopa (tam je tudi nekaj delovnih strojev). Odcepov in priključkov je kar precej, a držimo se glavne ceste, ki se proti koncu poslabša v kolovoz. Zelo strmo se dvigujemo okoli hriba in šele tik pod vrhom strmina popusti. Po 10 minutah zavijemo s kolovoza desno na stezico, ki teče po travnatem pobočju ob robu gozda. Vrh (še enega) mehko zaobljenega zelenega pobočja zagledamo cerkev sv. Miklavža.
Miklavška gora
Cerkev sv. Miklavža je zaprta. Verniki se zberejo v njej le 1. septembra in na Jakobovo nedeljo (nedeljo po 25. juliju). Na spletu sem prebrala sporočila otrok, ki so nekega decembra prinesli sem gor pisma s prošnjami za Miklavža. Kamniti portal je baje ostanek obzidja, zgrajenega v času turških vpadov. Levo od vhoda je restavriranih nekaj ostankov fresk. Miza in klopi so že v slabem stanju, malo dalje pa je poleg škatle z vpisno knjigo še ena klopca na vrhu travnatega brega. Tam posedeti na kak lep topel dan mora biti res počitek za dušo in telo.
Vpisujejo se večinoma domačini; med več kot 2000 vpisanimi je bil denimo 4. 10. 2006 M. P. ST. iz Srednje vasi letos tu že 193-krat. Če se spustimo po stezici pošev proti desni, na TV-stolpu preberemo napis PTV Selca, za njim pa najdemo rumeno-zeleno markacijo in kažipot za Selca. Torej pripelje sem vsaj še ena (označena) pot.
Vrnitev
Po stezici, ki vodi skozi kamniti portal, jo uberemo naravnost v gozd (ne spustimo se desno pod vrh v globel, od koder smo prišli). Na cesto pridemo ravno tam, kjer se spremeni v kolovoz. Po gozdu je videti še druge stezice, ki so v suhem vremenu (in s palicami, brez dežnika) najbrž čisto prijetna sprememba, bližnjice, saj dokler vidimo cesto, ni nevarnosti, da bi zašli. Prej kot v 10 minutah smo pri drugi kapelici, v nadaljnje četrt ure pri Lajbonu, od tam pa v 20 minutah pri avtu.