Izleti po Sloveniji » Gorenjska » Bukov vrh in Vinharje nad Poljanami

Bukov vrh je razgleden vrh nad Poljanami v Poljanski dolini. Že med vzponom se odpirajo lepi razgledi na Blegoš in sosednje Škofjeloško hribovje, na vrhu pa boste uživali v pogledu na Poljansko dolino, Žirovski vrh, celotno Škofjeloško hribovje, Karavanke, Kamniške Alpe in Cerkljansko hribovje. Na Bukovem vrhu je tudi lepa cerkvica sv. Sobote.

Osnovni podatki

Zahtevnost

Redko markirana, le na trenutke strma pot. Pot čez Vinharje je zelo slabo markirana.

Dostop

Na Bukov vrh se povzpnemo iz Hotovlje, vasice nasproti Poljan.

Dolžina

Hotovlja–Bukov vrh: 1 ura 30 minut
Vrnitev po isti poti: 45 minut, skupaj 2,5 ure
Vrnitev čez Vinharje: 3 ure, skupaj 4,5 ure

Višina

Bukov vrh: 832 m

Višinska razlika

Hotovlja–Bukov vrh: 440 m

Čas obiska

Na Bukov vrh se lahko povzpnete v vseh letnih časih; najlepše bo v pozni pomladi, ko boste lahko občudovali rože na travnikih. Ker je pot slabo markirana, odsvetujem zimski vzpon, dokler ni zgažena.

Priporočam

Pot je občasno strma – dobra obutev in planinske palice zato ne bodo odveč.

Karta

Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, 1 : 50.000, GZS

Začetek poti

Namig: Primorcem bo verjetno bližja pot skozi Žiri (avtocesto Ljubljana–Koper zapustite v Logatcu, zavijete proti Ljubljani, sredi Logatca levo v Žiri, v Žireh pa sledite smeri Škofja Loka) ali Cerkno. Vzpon na Bukov vrh začnete v Hotovlji, vasici nasproti Poljan v Poljanski dolini. Do Poljan lahko pridete skozi Škofjo Loko (smer Žiri); na glavni cesti namesto desno v Poljane zavijete levo (smer Črni vrh). Takoj za mostom čez Poljansko Soro vas kažipot usmeri levo v vas. Avto lahko pustite pri kapelici pred vasjo, lahko pa se zapeljete do cerkve sv. Martina (že na daleč boste opazili njeno moderno arhitekturo) in se nato po cesti vrnete v vas.

Na eni od prvih hiš v vasi vas čaka poenostavljen zemljevid poti – dobro si ga zapomnite, saj ga boste ob pomanjkanju markacij in kažipotov še kako potrebovali. Po asfaltni cesti nadaljujete naravnost skozi vas in kmalu vas kažipot na Bukov vrh usmeri levo po mostičku čez potok in nato po strmi poti v hrib.

Že na začetku boste opazili, da so na tej poti uporabljene malce nenavadne markacije – med zelo redke rdeče-bele markacije se mešajo rumeno-modre oznake, še največkrat pa boste videli rumeno packo na skali ali drevesu. Dokler ni snega, vam bodo verjetno tudi te markacije zadoščale, pozimi pa raje počakajte, da bodo lokalni planinci (ki pot že poznajo) utrli gaz, ki ji boste potem sledili.

Po približno pol ure vzpona boste iz gozda prišli na prvi travnik, kjer se že odpre lep razgled na Blegoš in Cerkljansko hribovje za njim. Tu markacije popolnoma izginejo – sledite poti, ki teče levo navzgor čez travnik proti kmetiji Ahternik, ki jo že vidite za prvim slemenom na levi.

Bukov vrh

Po krajšem položnem vzponu čez travnik boste prišli na gozdno cesto, planinska pot pa se zelo kmalu spet odcepi desno v gozd. Kmetiji Ahternik se boste tako izognili (na izletniški karti je ta del poti napačno vrisan) in po naslednjem kolovozu prišli nad kmetijo Platiša. Na travnikih nad Platišem se vam odpre razgled proti jugozahodu, na pobočja Žirovskega vrha in Mrzlega vrha.

Kolovoz vas vodi nad kmetijo do gozdne ceste, ki se po slemenu nad travniki vzpenja proti gozdu. Po nekajminutni hoji skozi gozd se znajdete pred naslednjo kmetijo (Kamenšek). Od Hotovlje ste nabrali že toliko višinske razlike, da boste onkraj sedla med Blegošem in Koprivnikom zagledali vrh Triglava, od prvega cilja pa vas loči le še krajši vzpon – na hribu pred vami že vidite cerkev sv. Sobote.

Razgled izpred cerkve je naravnost fantastičen – pogled na jug sicer zastira Pasja ravan, od jugozahoda (Žirovski vrh) do vzhoda (Škofja Loka) pa se vam odpira pogled na Cerkljansko hribovje, Škofjeloško hribovje, v ozadju se vidijo Porezen in Bohinjske gore, bolj proti vzhodu Stari vrh in Lubnik, za njima pa Karavanke in Kamniške Alpe. Lepo se vidita tudi cerkvici sv. Volbenka nad Logom in sv. Filipa in Jakoba na sosednjem, nekoliko nižjem hribu.

Z Bukovega vrha se lahko vrnete v Hotovljo, lahko se odločite za nadaljevanje poti na Pasjo ravan, lahko pa izberete vrnitev po precej dolgi poti čez Vinharje (skupna dolžina poti je več kot 13 km, od tega precej po asfaltiranih cestah). Če se boste odločili za nadaljevanje poti, se spustite po travniku do kmetije Mežnar tik pod cerkvijo, nato pa uporabite svoje detektivske sposobnosti in poskusite najti nadaljevanje poti (če boste spregledali ploščico z napisom Vinharje, ki leži na tleh, boste v težavah, markacij namreč preprosto ni). Da ne bo prehudo – prečkajte makadamsko cesto in se odpravite naravnost naprej po kolovozu ob levi strani hiše, lahko pa povprašate zelo prijazne domačine, ki vam bodo z veseljem pomagali.

Kolovoz vas vodi po travnatem slemenu proti gozdu, kjer se pojavijo prve (prepozne) markacije, kmalu zatem pa se pot razcepi – levo navzgor vodi planinska pot na Pasjo ravan, desno navzdol pa turistična pot v Vinharje.

Vrnitev čez Vinharje

Pot čez Vinharje v Hotovljo vodi mimo kmetij, ki so razsejane ob pobočju Pasje ravni. Če je bila pot na Bukov vrh slabo markirana, pa je ta pot pravi izziv za ljubitelje lažjih orientacijskih pohodov. Če ste med njimi, takoj prenehajte brati.

Kolovoz vas najprej vodi do kmetije Podskalar (nova hiša) in se spremeni v makadamsko cesto do kmetije Rovtar, kjer se začne asfaltna cesta, po kateri se spustite po pobočju. Na križišču z asfaltno cesto, ki prihaja z leve strani (od kmetije Kosmačar), zavijete desno navzdol. Po tej cesti se spuščate do Marijine kapelice ob križišču s cesto, ki se dviguje iz Hotovlje. Čez travnike ob poti se odpirajo lepi razgledi na Škofjeloško hribovje, pa tudi nazaj na Bukov vrh.

Pomanjkanje oznak na poti je na križišču ob kapelici več kot nadomeščeno z obilico kažipotov. Lahko se odločite za hitro vrnitev v Hotovljo (desno navzdol – 5,5 km asfaltne ceste) ali za nekoliko daljšo pot čez Vinharje (naravnost – 7 km). Pot v Vinharje se kmalu odcepi od asfaltne ceste; kažipot proti turistični kmetiji Brdar vas usmeri levo na makadamsko cesto. Dober kilometer hoje po gozdu vas pripelje do travnikov nad kmetijo Brdar. S teh travnikov se spet odpre razgled na Žirovski vrh tik pred vami.

Sedaj vas čaka naslednja orientacijska naloga – slutite, da bo treba zaviti levo na kolovoz, kažipota pa nobenega. Če boste čakali nanj, se boste v Hotovljo vrnili po asfaltni cesti – čeprav je pot prijetna, vsaj moje noge niso bile preveč hvaležne. Najbolje bo, če po krajšem spustu po asfaltni cesti v dolino zavijete levo v hrib na prvo makadamsko cesto (edini kažipot tukaj kaže nazaj proti kmečkemu turizmu). Če ste zgrešili ta odcep, lahko še vedno zavijete levo na drugem odcepu, ob serpentinah, ki se spuščajo v dolino k potoku. Od kmetije Pešar se potem mimo kmetije Muha po kolovozu sredi travnikov spustite v Hotovljo.

Zemljevid poti

Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.