Sidebar

🇬🇧/🇺🇸 Notranjska

Področja » Notranjska

Notes

  • Rdeče pike na zemljevidu so izleti z opisi;
  • Sive pike so izleti brez opisov;
  • Zelene pike so kolesarske ture (s kratkimi angleškimi opisi).

Čarovniška Slivnica (1114 m, Δ=540 m, 3 ure)

V lepem zgodnje-poletnem dnevu se splača odpraviti v čarovniške kraje - na Slivnico. Doživeli boste lepe razglede, videli obilico rož, tudi redko kranjsko lilijo, pa tudi zbirališče čarovnic - čarovniško jamo.

Gora (sv. Lovrenc) iz Studena (1019 m, Δ=420 m, 2 uri)

Iz Studena pelje do cerkve sv. Lovrenca čez strme kraške travnike vedno širša pešpot.

Iz Vrzdenca na Samotorico in Kožljek (788 m, Δ=430 m, 3 ure)

Samotorica je majhna vasica med razglednimi travniki, tik pod Kožljekom, najvišjim vrhom v grebenu, ki ločuje povirje Gradaščice od doline Horjulščice.

Korena nad Horjulom (729 m, Δ=380 m, 2.5 uri)

S travnatih vrhov na grebenu južno od Polhovega Gradca boste imeli lep razgled na Ljubljansko kotlino in Polhograjsko hribovje.

Krim (1107 m, Δ=800 m, 6 ur)

Krim, južni čuvaj Ljubljanskega barja, se vidi skoraj od vsepovsod iz Ljubljane in bližnje okolice.

Kuren (520 m, Δ=220 m, 2 uri)

Če ste se odločili, da boste nedeljsko kosilo v gostilni z odlično domačo hrano združili s krajšim sprehodom, je Kuren nad Staro Vrhniko skoraj idealen izbor.

Na Planino s Kurena (735 m, Δ=230 m, 1.5 ura)

Vzpon na Planino od kmečkega turizma na Kurenu je idealen nedeljski izlet, ki ga boste verjetno združili s kosilom na Kurenu.

Na Planino z zgornje Zaplane (735 m, Δ=70 m, 1.5 ura)

Vzpon na Planino z zgornje Zaplane je nedvomno najkrajši in najbolj položen vzpon na Planino in zato primeren tudi za bolj lenobne sprehajalce.

Na Polhograjsko Grmado iz Belice (898 m, Δ=560 m, 3 ure)

Ena najbolj strmih poti na Polhograjsko Grmado vodi iz Belice. Poleg strmega vzpona na vrh Grmade vas čaka še podobno strm vzpon v začetku poti – idealno torej za tiste, ki želijo nabirati kondicijo za zahtevnejše planinske pohode.

Na Sv. Lovrenc iz Gorenja (1019 m, Δ=300 m, 2 uri)

Najkrajši vzpon na sv. Lovrenc se začne pri lovski koči nad Gorenjem, od koder je do vrha slaba ura občasno strmega vzpona po prijetnih kraških travnikih.

Pekel pri Borovnici (650 m, Δ=300 m, 2 uri)

Pekel je najlepši nekaj dni po obilnem deževju, ko ima Borovniščica zadosti vode, pot pa ni več blatna.

Planina iz Kurje vasi (735 m, Δ=420 m, 2 uri)

Pot na Planino iz Kurje vasi je nedvomno najbolj prometna pot na vrhniško »hišno goro«.

Planina nad Vrhniko (735 m)

Špica je razgleden južni vrh grebena Planine, ki ločuje Zaplano od Ljubljanske kotline in Vrhniki najbližji hrib, na katerega se je res vredno povzpeti.

Planina od Starega malna (735 m, Δ=360 m, 2 uri)

Vzpon na Špico iz Starega malna bo najlepši sredi poletja, ko vas bo del poti spremljal prijazno žuboreč hladen potok.

Planinska gora (880 m, Δ=410 m, 2 uri)

Planinska gora je najbolj vzhoden vrh v grebenu severno od Podgore (doline med Planino in Bukovjem). Nanjo vodi več poti iz Planine, mi se bomo povzpeli po širokih kolovozih iz Spodnje Planine.

Pokojišče (732 m, Δ=400 m, 3 ure)

Visoko nad prepadnimi stenami borovniškega Pekla leži na robu gričevnate kraške planote Menišije s soncem obsijana vas Pokojišče.

Polhograjska Gora (824 m, Δ=450 m, 2.5 uri)

Če se želite pošteno prepotiti, bo izlet na Polhograjsko goro kar pravi – 450 metrov višinske razlike prehodite po precej strmi poti v manj kot eni uri. Poleg izboljšane kondicije boste v lepih dneh nagrajeni tudi s čudovitim razgledom z vrha, pozorni popotniki pa bodo opazili še vrsto zanimivih rož.

Polhograjska Grmada (898 m)

Polhograjska Grmada je eden od najvišjih vrhov v Polhograjskem hribovju. Po sorazmerno položnih dostopih do Grmade se srečamo z zelo strmim in skalnatim vrhom, ki kljub nizki nadmorski višini (manj kot 900 metrov) daje vtis prave visokogorske pokrajine.

Polhograjska Grmada čez Gonte (898 m, Δ=500 m, 3 ure)

Južna skalnata pobočja Polhograjske Grmade so pozimi večkrat poledenela, poleti pa nas na njih pogosto neusmiljeno preganja vroče sonce. V takšnih dneh se lahko na Grmado povzpnemo po senčni, precej položni poti čez Gonte.

Polhograjska Grmada čez Ravnek (898 m, Δ=520 m, 3 ure)

Iz Polhovega Gradca se lahko odpravimo na zanimivo krožno pot čez Grmado - izlet začnemo pri gostilni Pratkar, se mimo zaselka Ravnek vzpnemo na Grmado, nato pa se vrnemo mimo cerkvice sv. Uršule na Setnici.

S Samotorice do Korene (729 m, Δ=50 m, 2.5 uri)

Samotorica in Korena sta zaselka tik pod grebenom hribovja med Horjulom in Polhovim gradcem. Ob grebenu teče markirana razgledna pot, kot nalašč za prijeten nedeljski izlet, ki ga lahko dodatno popestrimo s kosilom na enem od kmečkih turizmov na Koreni.

Sivka iz Zaloga (934 m, Δ=530 m, 4.5 ure)

Sivka je zaobljen travnat vrh v Polhograjskem hribovju z lepim razgledom na Škofjeloško hribovje in slovenske Alpe.

Snežnik s Sviščakov (1796 m, Δ=590 m, 4 ure)

Če bo vročina med počitnicami v slovenskem primorju le prehuda, si privoščite kratko osvežitev z izletom na Snežnik.

Sv. Lovrenc nad Studenom (1019 m)

Obisk Postojnske jame ali Predjamskega gradu lahko združite s prijetnim izletom na sv. Lovrenc, od koder boste v lepem vremenu videli celotno Postojnsko kotlino in okoliške hribe vse do Nanosa.

Sveta Ana (484 m, Δ=190 m, 1 ura)

Sveta Ana nad Ljubljanskim Barjem je priljubljena lahko dostopna izletniška točka

Sveta Trojica v Krpanovi deželi (1106 m, Δ=250 m, 2 uri)

Vzhodno od Pivke se na obronkih Javornikov dviga razgledni vrh Svete Trojice, pod katerim naj bi ležal legendarni Vrh od Svete Trojice, dom Martina Krpana.

Volovja reber (1099 m, Δ=150 m, 2 uri)

Če so vam všeč kraški travniki okoli Goliča ali Vremščice, boste na Volovji rebri, grebenu, ki se vzhodno od Ilirske Bistrice zlagoma dviga proti snežniškim gozdovom, nedvomno uživali.