Izleti po Sloveniji » Notranjska » Polhograjska Grmada » Na Polhograjsko Grmado iz Belice
Ena najbolj strmih poti na Polhograjsko Grmado vodi iz Belice (če se boste pogovarjali z domačini, ne pozabite, da ji rečejo Bel'ca), zaselka v dolini Gradaščice, približno 4 km pred Polhovim Gradcem. Poleg strmega vzpona na vrh Grmade (ki se mu ne morete izogniti ne glede na to, katero pot si izberete) vas čaka še podobno strm vzpon v začetku poti – idealno torej za tiste, ki želijo nabirati kondicijo za zahtevnejše planinske pohode.
Osnovni podatki
- Zahtevnost
- Dobro označena, večinoma precej strma pot.
- Dostop
- Na pot se bomo odpravili iz zaselka Belica, 4 km pred Polhovim Gradcem.
- Dolžina
- Belica–Grmada: 1 ura 30 minut
Vrnitev: 1 ura
Skupaj: 2,5–3 ure - Višina
- 898 m
- Višinska razlika
- 560 m
- Čas obiska
- Tako kot vsi vzponi na Grmado poteka zgornji del poti po odprtem skalnatem pobočju, zato se na pot ne odpravljajte v najhujši poletni vročini.
- Priporočam
- Dobra obutev je skoraj obvezna, saj lahko postane spodnji (strmi) del poti precej blaten. Če boste planinske palice pustili doma, se boste verjetno po poti večkrat s hrepenenjem spomnili nanje.
- Karta
- Ljubljana in okolica, PZS, 1 : 50.000
Začetek poti v Belici
Vzpon na Grmado bomo tokrat začeli v zaselku Belica, ki leži v dolini Gradaščice, le kilometer pred vasjo Dvor in nekaj kilometrov pred Polhovim Gradcem. Če se boste pripeljali v Polhov Gradec z Dobrove, leži Belica za zaselkoma Hrastenice in Log, če boste prišli iz vrhniške smeri (skozi Horjul in Zaklanec), pa na glavni cesti zavijte desno skozi vas Dvor.
Zaselek Belica ni označen, preprosto pa ga boste prepoznali po dobro označenem odcepu za Babno Goro (če prihajate z Dobrove, leži Babna Gora na vaši levi strani). Nasproti odcepa, ob hišici z napisom Belica, je velik makadamski prostor, ki kar vabi, da bi na njem parkirali. Ne naredite te napake – lastnik tega »parkirišča« ni ljubitelj planincev; zavijte raje proti Babni Gori in pustite avto nekaj metrov za križiščem ob ekološkem otoku.
Ko boste parkirali in se ozrli okoli sebe, vam bo takoj jasno, v katero smer se morate odpraviti – skozi usek, ki ga je v okoliške hribe urezal potok, ki se v Belici izliva v Gradaščico, boste zagledali vrh Grmade, proti kateremu se odpravite, čakajo pa vas tudi markacije, ki vas po makadamski cesti med hišami v Belici vodijo proti Grmadi.
Na koncu vasi se makadamska cesta počasi spremeni v lepo urejen kolovoz (poleti boste lahko ob kolovozu opazovali pestro travniško cvetje, predvsem nenavadne vijolične vrhove podlesnega črnilca), ki vas približno 300 metrov vodi ob potoku, nato pa se razcepi in vas postavi pred prvo orientacijsko zagato – sodeč po karti, bi se morali odpraviti po desni cesti, obledele markacije pa nakazujejo, da bi morali prebresti potok in se odpraviti po levem kolovozu.
Od Belice proti Grmadi
Tudi tokrat se bolj splača verjeti markacijam kot karti – potok lahko prebredete, lahko pa ga prečkate tudi po nekaj metrov oddaljeni brvi med grmovjem. Sedaj pa pozor – če se boste, srečni, ker ste rešili prvo nalogo, lahkomiselno odpravili po kolovozu, boste zagotovo zgrešili naslednjo markacijo (in se slabo uro potikali po grapah pod Grmado, dokler ne boste dokončno obupali in se vrnili na točko svoje površnosti), ki vas dobro skrita usmeri nazaj čez potok, tokrat na ozko stezico, ki se vije čez travnik proti gozdu, v katerem se razširi v dobro uhojeno in markirano planinsko pot.
Planinska pot se v začetku precej strmo dviga po pobočjih Grmade. Očitno je, da je ta vzpon že marsikomu povzročil precej preglavic, saj nas oznake na drevesih redno obveščajo o nadmorski višini, ki smo jo dosegli (ne pozabite: naš cilj je 900 metrov nad morjem). Pri prvih oznakah sem optimistično pomislil, da so markacisti slabo ocenili višino poti, saj sem bil prepričan, da sem se dvignil že precej više, ko pa sem prišel na prvi greben in mi je GPS-sprejemnik začel kazati natančno nadmorsko višino, sem moral priznati, da so oznake zelo natančne.
Kakorkoli že, po približno 200 metrih višinske razlike doseže pot položen greben, po katerem se vije proti Grmadi ter nas po nekaj minutah hoje pripelje na mesto, kjer je pobočje na naši levi zadosti strmo, da se nam čez vrhove grmovja in dreves odpre lep pogled na Grmado. Tu je postavljena tudi klopca, na kateri se lahko v senci odpočijemo pred nadaljevanjem vzpona.
Zadnji vzpon
Nadaljevanje poti je v začetku še precej položno in teče po senčnem gozdu, že čez nekaj sto metrov pa nas greben pripelje do travnatih pobočij, značilnih za Grmado – okoli nas rastejo le še posamezni borovci, ki sredi poletja prijetno dišijo in nam skupaj s pripekajočim soncem dajejo občutek, da smo se naenkrat znašli v borovem gozdičku nekje ob Sredozemskem morju, seveda z manjšo lepotno napako – manjka morje, v katerem bi se lahko ohladili. Za »dobro mero« se začne pot pred začetkom zadnjega vzpona na Grmado spuščati in nas približno 30 metrov niže pripelje na pot, ki vodi od lovske koče nad Polhovim Gradcem do turistične kmetije Gonte. Markacije nas usmerijo v levo in po senčnem gozdu se lahko s hojo po položni potki pripravimo na zadnji vzpon.
Čez približno 150 metrov se od poti, po kateri hodimo, odcepi pot desno navzgor – bodite pozorni: če boste zgrešili ta odcep, se boste sprehodili vse do lovske koče (lahko pa si seveda tako malce podaljšate izlet). Zadnji vzpon poteka tako kot vsi ostali vzponi na Grmado večinoma naravnost navzgor po travnatem pobočju, posejanem s skalami, in nas, ko premagamo 160 metrov višinske razlike, pripelje na vrh Grmade.
Med vzponom bodite malce pozorni tudi na to, kako se boste orientirali ob vrnitvi. Pobočje Grmade je prepleteno s stezicami in že manjša nepozornost vas lahko odpelje v napačno smer.
V Belico se vrnete po poti, po kateri ste se povzpeli, izlet pa si lahko še malce podaljšate s spustom po grebenu Grmade do lovske koče ali s spustom do kmetije Gonte.
Zemljevid poti
Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.