Sidebar

🇬🇧/🇺🇸 Izleti po Sloveniji – opisi izletov

Abitanti (418 m)

Na tekmovanju za najbolj odročno istrsko vasico bi Abitanti, zaselek na razglednem grebenu med dolinama Malinske in Miklinice, skoraj zagotovo zmagali.

Ambrož pod Krvavcem (1088 m)

Do sončnega zaselka pod strminami Krvavca se lahko povzpnemo po markiranih poteh s Klemenčevega ali iz Šenturške gore, lahko pa ga izkoristimo tudi kot izhodišče za vzpon na Krvavec.

Andrej nad Zmincem (616 m)

Le uro vzpona iz Škofje Loke stoji na grebenu Polhograjskega hribovja nad Poljansko Soro cerkvica sv. Andreja.

Baba (1119 m)

Baba je ne posebno znamenit vrh sredi trikotnika Potoče–Spodnja Kokra–Javorov vrh, za katerega morda izveste, če se povzpnete k bolj znanemu Domu Čemšenik. Čeprav pot na Babo ni markirana, je lepa in dobro vzdrževana, zaiti tako rekoč ni mogoče, vrh pa ponuja prelepe razglede.

Bevkov vrh (1051 m)

Bevkov Vrhnika je razgleden vrh nad dolino Idrijce s čudovitim pogledom na Idrijsko hribovje in Spodnje Bohinjske gore. Če se nanj odpravite poleti, boste med vzponom med raztresenimi kmetijami uživali v bogastvu travniških rož.

Blegoš iz Hotavelj (1562 m)

Eden najdaljših vzponov na Blegoš se začne v Hotavljah, vasi v Poljanski dolini, najbolj znani po kamnolomu zelo kakovostnega hotaveljskega kamna.

Blegoš iz Leskovice (1562 m)

Če vam je vzpon na Blegoš s Črnega Kala (od lovske koče) prekratek, tisti iz doline pa predolg, se nanj odpravite iz Leskovice, vasice visoko na južnih pobočjih Kovka.

Blegoš iz Volake (1562 m)

Vzpon na Blegoš iz doline Volaščice je zagotovo najbolj intenziven vzpon na Blegoš iz Poljanske doline. Višinska razlika je le za 130 metrov manjša, kot če bi se na Blegoš odpravili iz Hotavelj, pot pa se že takoj zagrize v strma pobočja pod Blegošem.

Boč (978 m)

Na Boču (enem najbolj vzhodnih vrhov Karavank) vas bodo poleg lepega razgleda v aprilu razveselile tudi zelo redke velikonočnice.

Brda nad Lipanco (2008 m)

Če Tine Mihelič v svojem vodniku po Julijskih Alpah zapiše, da je razgled z Brd lepši kot z bližnje Debele peči, je že to zadosten razlog za obisk tega kopastega dvatisočaka.

Brunk iz Hotemeža (557 m)

Brunk je zaselek na razglednem vrhu južno od Radeč s cerkvico sv. Treh kraljev. Izpred cerkve boste v lepem vremenu videli večino Posavskega hribovja, vključno s Kumom, Lisco in Bohorjem, na jugu pa bo pogled segel vse do Gorjancev.

Bukov vrh in Vinharje nad Poljanami (832 m)

Bukov vrh je razgleden vrh nad Poljanami v Poljanski dolini s čudovitim razgledom na Škofjeloško hribovje in slovenske Alpe ter lepo cerkvico sv. Sobote

Cerje (343 m)

Najzahodnejši slovenski vrh v grebenu Črnih hribov južno od Vipavske doline je Cerje, neugledna vzpetina, ki bi jo komaj opazili, če ne bi bili pred nekaj leti na njej postavili ogromnega »obrambnega stolpa«.

Debela peč (2014 m)

Pokljuško planoto na njenem severozahodnem robu ločuje od ledeniške doline Krme strm greben z vrsto lahko dostopnih razglednih vrhov. Prvi dvatisočak v tem grebenu je Debela peč, travnat vrh, s katerega boste lahko uživali v razgledu na Triglavsko pogorje, Pokljuko, Bohinjske gore.

Dobrča (1643 m)

Dobrča je razgleden vrh nad Tržičem, od koder se odpre čudovit razgled na greben Karavank, od Stola do Košute.

Dolski maj (912 m)

Dolski maj je najbolj zahodna razgledna vzpetina na robu Gore, planote med Predmejo in Colom severno od Vipavske doline.

Donačka gora (884 m)

Severovzhodno od Rogaške Slatine se skoraj na meji s Hrvaško dviga eden zadnjih vrhov Karavank – Donačka gora.

Ermanovec iz Kopačnice (1026 m)

Markirana pot na Ermanovec iz Kopačnice je speljana po starem kolovozu, ki najprej sledi grapi Podkovščice, nato pa se po severnih pobočjih Ermanovca vzpne do razglednih travnikov pod njegovim grebenom.

Ermanovec s Sovodnja (1026 m)

Najkrajša pot na Ermanovec vodi s Sovodnja. Pot je kratka, poteka večinoma v senci, na koncu poti pa vas čakajo travniki in planinski dom – skratka idealen družinski izlet.

Goli vrh na Šavnicah (1426 m)

Goli vrh je najvišji vrh jugovzhodnega dela vršne planote Menine, imenovanega Šavnice (tudi Ščavnice). Ta lepi, opazni vrh je zelo razgleden in prav vabi k sebi, pa vendar ni posebno obiskan. Če nimate radi gneče, vam bo gotovo všeč.

Goli vrh nad Jezerskim (1787 m)

Goli vrh je stožec med Ravensko in Belsko Kočno še v Kamniško-Savinjskih Alpah, a se že spogleduje s Karavankami. Iz gozdnatih pobočij štrli gola konica, s katere je razkošen razgled na vse strani.

Golica (1835 m)

Severno od Jesenic se v grebenu Karavank dviguje Golica, travnat vrh, znamenit predvsem zaradi gorskih narcis, ki se v maju razcvetijo na njegovih južnih pobočjih.

Golič (890 m)

Na Goliču, južno od Slavnika, boste našli razgibane kraške travnike, ki vas bodo prijazno sprejeli v vseh letnih časih.

Gora Oljka iz Polzele (733 m)

Gora Oljka je kraški osamelec nad severo-vzhodnim robom Savinjske doline. Na njej so 18. stoletju postavili veličastno romarsko cerkev sv. Križa, ki z značilnim profilom dveh zvonikov pritegne pogled popotnika po celotni Savinjski dolini.

Goropeke (698 m)

Če je Javorč žirovska Šmarna gora, so Goropeke zagotovo žirovski Rožnik. Prijeten polurni vzpon vas pripelje na vrh Goropeškega griča, s katerega se odpre lep razgled vse do Triglava. Za gričem se sredi zaselka skriva cerkvica svetega Janeza … le gostilne ni poleg cerkve; planinski dom tiči na robu gozda onkraj travnikov.

Gospodična (828 m)

Kljub temu, da na Gorjancih, gozdnatem pobočju, ki se južno od Novega mesta dviguje tik ob meji s Hrvaško, vedno primanjkuje vode, boste nekje na sredini pobočja, tam kjer apnenec zamenjajo nepropustne (predvsem laporne) kamnine, našli vrsto studencev, med katerimi je najznamenitejša Gospodična, katere voda naj bi prinašala večno mladost.

Gozdnik in Kotečnik (1090 m)

Gozdnik in Kotečnik sta kar slikovita vrhova v Posavskem hribovju, žal pa nista razgledna. Gozdnik je zaradi svoje lepe oblike in značilne konice simbol Savinjske planinske poti.

Gradiška Tura (793 m)

Po strmih pobočjih Nanosa nad Vipavo je do Gradiške Ture speljana najnižja slovenska zavarovana planinska pot, kjer si lahko tudi sredi zime privoščite čudovite plezalne užitke.

Grintovec (2558 m)

Grintovec je najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp. Domači pastirji in naravoslovci so ga osvojili že v 18. stoletju, saj je dostop z juga od Cojzove koče čez Streho nezahteven. S severa pa vodita nanj zahtevni zavarovani Frischaufova pot čez Mlinarsko sedlo in Špremova pot čez Dolško škrbino.

Hleviške planine (908 m)

Če uživate v tišini in pogledih na strma jesensko obarvana pobočja Idrijskega hribovja, se novembra odpravite na Hleviške planine.

Iz Branika na Pedrovo (380 m)

Pedrovo je kraška vasica, stisnjena v pobočje Črnih hribov visoko nad Branikom, z razgledom na Vipavsko dolino, Trnovski gozd in Nanos.

Iz Hotavelj na Slajko in Špik (908 m)

Slajka in Špik sta vrhova v grebenu Škofjeloška hribovja, ki se zahodno od Hotavelj preko Oselice razteza do Ermanovca.

Iz Logarske doline na Okrešelj (1395 m)

Izlet iz Logarske doline na Okrešelj je idealen za vse, ki bi radi brez prevelikih naporov okusili lepote slovenskih alp.

Iz Trebije proti Ermanovcu (968 m)

Vzpon iz Trebije je ena lepših poti na Ermanovec - skoraj v celoti se izogiba asfaltnih cest, zaradi odličnih markacij pa je primerna tudi za zimski vzpon.

Iz Vrzdenca na Samotorico in Kožljek (788 m)

Samotorica je majhna vasica med razglednimi travniki, tik pod Kožljekom, najvišjim vrhom v grebenu, ki ločuje povirje Gradaščice od doline Horjulščice.

Jamnik in Vodiška planina nad Kropo (1300 m)

Izlet v Kropo lahko združimo tudi z vzponom na enega od okoliških pobočij – od enournega sprehoda na Jamnik do peturne krožne poti po pobočjih okoli Krope.

Javorniki nad Cerkniškim jezerom (1268 m)

Javorniki so idealna izletniška točka za tiste, ki iščete nekoliko bolj zahtevne jesenske ali zimske vzpone in bolj uživate v vremenskih težavah kot v lepih razgledih

Javorč iz Gorenje vasi (901 m)

Javorč je vrh v pogorju Žirovskega vrha, približno enako oddaljen od Žirov in Gorenje vasi v Poljanski dolini, od koder boste imeli čudovit razgled na Škofjeloško hribovje in slovenske Alpe.

Javorč iz Žirov (901 m)

Javorč je Žirem najbližji vrh v pogorju Žirovskega vrha in zato v vseh letnih časih zelo priljubljena izletniška točka. Njegovo priljubljenost še povečuje lovska koča blizu vrha, ki je odprta vsak vikend.

Jenkova Planina (1495 m)

Z Jenkove planine na mejnem grebenu med Slovenijo in Avstrijo se odpre lep pogled na vrhove okoli Ravenske Kočne.

Jezerski Stog (2040 m)

Severno od planine Krstenica se v Bohinjskih gorah nad Fužinskimi planinami dvigajo trije vrhovi, ki so jih zaradi njihovih oblike Bohinjci poimenovali kar po kozolcih (stogih). Na srednjega od njih se lahko povzpnete po lahko dostopni nemarkirani stezici.

Kalški greben (2224 m)

Kalški greben je najvišji vrh v grebenu, ki se južno od Kokrskega sedla odcepi od glavnega grebena Kamniških Alp.

Kamnik in Hom (856 m)

Kamnik je precej slikovit hrib, malo drzen; zaradi skalnatega vrha in prepadnih pečin, v katerih se preizkušajo tudi plezalci, si ime kar zasluži. Hom je bolj pohleven, a ponuja lepe razglede.

Kamniški vrh (1259 m)

Nad Stahovico se v predgorju Kamniških Alp dviga strm Kamniški vrh, enostavno dostopen po razglednih južnih travnatih pobočjih.

Kamniško sedlo (1876 m)

Kamniško sedlo (včasih je bilo bolj razširjeno ime Jermanova vrata) je zagotovo ena najbolj priljubljenih izletniških točk v Kamniških Alpah.

Kavčič iz Podgorja (883 m)

Za ljubitelje rož je obisk doline Zalipnik med Goličem in Kraškim robom v maju skorajda obvezen. Ta izlet lahko zaključite z vzponom na Kavčič, zadnji slovenski vrh Kraškega roba.

Kladivo (2094 m)

Kladivo je poleg Velikega vrha in Košutnikovega turna najmikavnejši cilj v dolgem pogorju Košute.

Klek in Golica (1753 m)

Mnogi, ki hodijo mimo Kleka na božjepotno Golico in na precej oblegano Babo, znano tudi kot Dovška Baba ali Dovška Rožca, sploh ne vedo kje je ta vrh. A manj razvpiti in oblegani vrhovi so pogosto prav tako ali pa še bolj ljubi planincem, posebno takim, ki iščejo miru in stika z naravo.

Klemenča jama (1208 m)

Planina Klemenča jama, imenovana tudi Spodnja jama (Zgornja jama je više pod Ojstrico) ali Klemenškova planina leži pod severno steno Ojstrice. Do nje lahko pridete po več markiranih poteh iz Logarske doline.

Kobilja glava (1475 m)

Kobilja glava je travnat razgleden vrh vzhodno od Tolmina z verjetno najlepšim pogledom na greben Peči (zaradi boljšega »marketinga« Bohinjcev večina Slovencev te vrhove pozna kot Spodnje Bohinjske gore).

Kofce iz Doline (1488 m)

Če ste že bili na Kofcah in ste se tja odpravili s planine Dolžanka, ste se na poti proti Jelendolu peljali tudi skozi vasico Dolina. Naslednjič se ustavite že tam pri precej slikoviti domačiji Lukec ob potoku Kališniku. To je dobro izhodišče za Kofce, saj spotoma »pospravite« še preval Kal.

Kofce od Matizovca (1488 m)

Ena krajših vzponov na Kofce se začne nad Podljubeljem pri Matizovcu, do koder se pripeljete po ne preslabi makadamski cesti.

Kofce s planine Dolžanka (1488 m)

S planine Dolžanka vodi na Kofce prijetna (čeprav varčno markirana) planinska pot, na kateri ne boste srečali prav dosti (pre)glasnih pohodnikov.

Kojca iz Jesenice (1303 m)

Strm vzpon na Kojco (enega od višjih vrhov v Cerkljanskem hribovju) bo poplačan z razgledom na Bohinjske gore, Porezen in vrhove Cerkljanskega in Idrijskega hribovja.

Kokoš nad Lokvijo (670 m)

Naslednjič ko vas bo pot zanesla v bližino Sežane ali Lipice, se ustavite v Lokvi in si privoščite prijeten sprehod na bližnjo Kokoš.

Konj iz doline (1803 m)

Čeprav je Konj tako v starem kot v novem vodniku po Kamniško-Savinjskih Alpah omenjen le kot vmesna postaja na poti h Kocbekovemu domu na Korošici, je tudi sam zase prav lep cilj.

Korena nad Horjulom (729 m)

S travnatih vrhov na grebenu južno od Polhovega Gradca boste imeli lep razgled na Ljubljansko kotlino in Polhograjsko hribovje.

Kovk iz Vipavske doline (961 m)

Če vam je vzpon na Kovk s Cola prekratek, se odpravite nanj iz Vipavske doline, bolj natančno s ceste Ajdovščina–Col.

Kozji vrh (1628 m)

Le nekaj kilometrov pred Jezerskim se zahodno od doline Kokre skriva redko obiskan Kozji vrh, ki ga Storžič uspešno skriva pred večino Slovencev.

Košutica (1968 m)

Vzhodno od Ljubelja se v glavnem grebenu Karavank prav na meji z Avstrijo dviguje skorajda 2000 metrov visoka Košutica, precej osamljen vrh, ki ga Hajnževo sedlo loči od glavnega grebena Košute.

Kranjska reber (1435 m)

Kranjska reber ali Vrh Kašne planine (tako zemljevid) je izrazita kopasta gora v vzhodnem predgorju Grintovcev.

Krim (1107 m)

Krim, južni čuvaj Ljubljanskega barja, se vidi skoraj od vsepovsod iz Ljubljane in bližnje okolice.

Krstenica (1670 m)

Krstenica je ena od najlepših in zaradi svoje odprte lege najbolj razglednih bohinjskih planin.

Krvavec in Zvoh (1971 m)

Če vas ne moti pogled na sedežnice, si lahko po smučiščih Krvavca in Zvoha privoščite prijeten nekajurni družinski izlet.

Krvavica (909 m)

Med vožnjo po spodnji Savinjski dolini ste morda na jugu že kdaj opazili nenavaden štirioglat čok, ki se dviga vzhodno od nekaj višje (spodobno grebensko oblikovane) Čemšeniške planine. Ta čok ima poleg popolnoma nepričakovane oblike še strašljivo ime (Krvavica), na njegovem vzhodnem in zahodnem pobočju pa boste našli tudi previsne stene nenavadne rdeče barve, čez katere naj bi bili pahnili legendarno Veroniko Deseniško.

Kucelj iz Predmeje (1237 m)

Vzpon na Kucelj iz Predmeje je prijeten, ne pretežak izlet, ki v začetku teče po senčnem bukovem gozdu, od Doma na Čavnu pa pretežno po cvetočih kraških travnikih.

Kucelj iz Vrtovina (1237 m)

Vzpon na Kucelj (ali do Doma na Čavnu) iz Vrtovina je verjetno eden najdaljših v tem delu Slovenije, saj se pot začne čisto na dnu Vipavske doline.

Kuk nad Hrastovljami (507 m)

Naslednjič, ko bo Slovenija spet ovita v oblake in meglo, na Primorskem pa bo sijalo sonce, se povzpnite na Kuk, razgleden hrib nad Hrastovljami, od koder boste imeli lep razgled na Istro in Slavnik.

Kum iz Trbovelj (1220 m)

Pot na Kum iz Trbovelj po Čebulovi dolini je ena lepših, vendar zaradi velike višinske razlike malo obljudena.

Kum iz Zidanega Mosta (1220 m)

Pot iz Zidanega Mosta je ena najlepših in tudi najmanj obljudenih poti na Kum. Izlet še popestri prečkanje Save z malo ročno nihajko (seveda na lastno odgovornost).

Kuren (520 m)

Če ste se odločili, da boste nedeljsko kosilo v gostilni z odlično domačo hrano združili s krajšim sprehodom, je Kuren nad Staro Vrhniko skoraj idealen izbor.

Lačna iz Gračišča (451 m)

Iz Gračišča, vasi na južnih obronkih Lačne, tik ob glavni cesti proti Hrvaški, je do vrha Lačne speljana kratka razgledna pot, ki je kot nalašč za družinski nedeljski izlet.

Lačna iz Hrastovelj (451 m)

Na Lačno je iz Hrastovelj speljana markirana pot, ki vam omogoča zanimive krožne izlete.

Lačna iz Kubeda (451 m)

Na Lačno je iz Kubeda speljana prijetna grebenska pot, ki vas tu in tam razveseli z razgledi na morje in Julijske Alpe, jeseni pa boste na njej nedvomno uživali v obilici ruja.

Lipanca iz Medvedove konte (1630 m)

Najkrajša pot na Lipanco vodi iz Medvedove konte – do Blejske koče je od parkirišča le 30 minut vzpona.

Lipanca iz Rudne doline (1630 m)

Ena najdaljših markiranih poti s Pokljuke na Lipanco teče iz Rudne doline skozi goste smrekove gozdove in čez planino Javornik.

Lipanca z Rudnega polja (1630 m)

Pot z Rudnega polja vas bo popeljala po senčnih smrekovih gozdovih in sončnih travnikih nad Pokljuko do Blejske koče na Lipanci.

Lipanski vrh in Mrežce (1974 m)

Do Lipanskega vrha, od koder se odpre čudovit pogled na Triglav, bomo s planine Lipanca potrebovali manj kot uro.

Lipnik iz Zazida (804 m)

Na Kraškem robu, kjer se apnenčasti kraški svet terasasto spušča proti flišnim pobočjem Bržanije, stoji neizrazit travnat vrh Lipnik.

Loška Koritnica (1103 m)

Od Loga pod Mangartom do zatrepa Koritnice vodi prijetna senčna pešpot - kot nalašč za dneve ko se nam ne ljubi hiteti v gore.

Mala gora (1034 m)

Mala gora je razgledna travnata planota, stisnjena med strme apnenčaste stene, ki se zahodno od Ajdovščine dvigujejo nad Vipavsko dolino, in nekoliko višji Čaven.

Malenski vrh (987 m)

Na precej neznanem vrhu v Škofjeloškem hribovju vas čaka zanimiva baročna cerkev in lep razgled proti vzhodu.

Mali Draški vrh (2132 m)

Mali Draški vrh je najtežje dostopen vrh v grebenu jugozahodno od Krme. Nanj vodi le slabo vidna stezica s Srenjskega prevala, dostop na zahodni vrh pa zahteva tudi malce plezalskega znanja.

Mali Golak (1495 m)

Mali Golak je (kljub svojemu imenu) najvišji vrh Trnovskega gozda.

Miklavška gora (955 m)

Miklavška gora je sicer skoraj tisočak, a ima mogoče le nekoliko »preveliko« ime, saj ni zelo podobna gori. Je pa precej prijeten cilj, posebno če nimamo veliko časa ali če je slabo vreme, saj po cesti in kolovozih zlahka hodimo z dežnikom.

Mrzli vrh nad Žirmi (987 m)

Ko vas bo pot zanesla mimo Žiri, si vzamite še nekaj ur časa in se sprehodite na Mrzli vrh – travnat, razgleden vrh zahodno od Žiri.

Mrzlica iz Prebolda (1122 m)

Mrzlica (1122m) je eden najvišjih vrhov severnega dela Posavskega hribovja s čudovitim razgledom od Kamniških alp do Trdinovega vrha.

Na Kojnik iz Podgorja (802 m)

Kojnik je položen vrh v grebenu nad Kraškim robom južno od Slavnika. Podobno kot s Slavnika boste imeli tudi s Kojnika lep razgled na slovensko morje in Istro.

Na Kovk s Cola (961 m)

Kovk je najbolj jugovzhodni vrh Gore, planote, ki se visoko nad Vipavsko dolino dviga vzhodno od Ajdovščine.

Na Kucelj mimo Školja svetega Pavla (1237 m)

Če se radi povzpnete na Kucelj nad Vipavsko dolino, in ste izčrpali že večino drugih možnosti, si pot iz Vrtovina podaljšajte z obiskom Školja svetega Pavla.

Na Lipanco od spomenika Pri rupah (1630 m)

Ena najkrajših poti na Lipanco se začne Pri rupah, ob spomeniku, ki stoji tik ob makadamski cesti, speljani čez Pokljuko.

Na Planino s Kurena (735 m)

Vzpon na Planino od kmečkega turizma na Kurenu je idealen nedeljski izlet, ki ga boste verjetno združili s kosilom na Kurenu.

Na Planino z zgornje Zaplane (735 m)

Vzpon na Planino z zgornje Zaplane je nedvomno najkrajši in najbolj položen vzpon na Planino in zato primeren tudi za bolj lenobne sprehajalce.

Na Polhograjsko Grmado iz Belice (898 m)

Ena najbolj strmih poti na Polhograjsko Grmado vodi iz Belice. Poleg strmega vzpona na vrh Grmade vas čaka še podobno strm vzpon v začetku poti – idealno torej za tiste, ki želijo nabirati kondicijo za zahtevnejše planinske pohode.

Na Slavnik iz Prešnice (1028 m)

Na Slavnik se lahko po zahodnem pobočju povzpnemo tudi po prijetni položni poti iz Prešnice, kraške vasice, stisnjene pod pobočja Slavniškega pogorja.

Na Sv. Lovrenc iz Gorenja (1019 m)

Najkrajši vzpon na sv. Lovrenc se začne pri lovski koči nad Gorenjem, od koder je do vrha slaba ura občasno strmega vzpona po prijetnih kraških travnikih.

Na Trstelj iz Dornberka (643 m)

Trstelj je najvišji, razgleden vrh v grebenu Črnih hribov, ki ločuje Vipavsko dolino od Kraške planote.

Na Čaven po Srednječavenski poti (1242 m)

Po pobočjih Čavna se od Predmeje pa vsaj do Vitovelj vije položna, tu in tam zelo razgledna dobro uhojena pot, ki je ne boste našli na nobenem zemljevidu.

Nanos iz Razdrtega (1262 m)

Po zanimivem strmem vzponu na Plešo, najbolj znan vrh Nanosa, boste (če vas ne bo odnesla burja) uživali v čudovitih razgledih na Vipavsko dolino in okolico.

Nanos iz Stran (1262 m)

Na Nanos se lahko odpravimo tudi Iz Stran, majhne vasice na obronkih Postojnske kotline

Obronki Bržanije: od Hrastovelj do Zazida (450 m)

Obronki Bržanije skrivajo slikovite stare kraške vasice, makadamske poti in kolovozi pa nas vodijo po zanimivi mešanici tal, kjer stalno prehajamo s fliša na apnenčaste kraške travnike in nazaj.

Od Abrama do Pleše (1262 m)

Izlet po sončnih Nanoških travnikih med Abramom (500 let staro kmetijo visoko nad Vipavsko dolino) in Plešo (najbolj izrazitim vrhom Nanosa) je najlepši v maju in juniju ko zacvetijo perunike.

Od Ospa do Socerba (437 m)

Visoko nad Trstom se na robu kraške planote nad vasico Socerb dviga istoimenski grad, izpred katerega se odpira čudovit razgled na Tržaški zaliv in slovensko Istro.

Od Padne do Sv. Petra (280 m)

Le nekaj kilometrov vzhodno od Piranskega zaliva se v slovenski Istri dviguje močno razbrazdano Šavrinsko gričevje, bogato z rekami in potočki, ki so v flišna tla izdolbli globoke grape. Po označenih poteh piranskega podeželja si lahko privoščite obilico izletov; mi si bomo v štirih urah ogledali tri vasi nad dolino Drnice

Od Črnega vrha do Blegoša (1562 m)

Od Črnega vrha nad Cerknim do Blegoša vodi prijetna senčna grebenska pot, kot nalašč za prijeten poletni izlet.

Ostrič in Medvižica (1054 m)

Jugovzhodno od Slavnika se v grebenu Slavniškega pogorja tik ob meji s Hrvaško dvigajo štirje tisočaki, ki za nekaj metrov presegajo dosti bolj znani Slavnik: Ostrič, Griža, Medvižica in Razsušica. Na tri od njih vas popelje krožna markirana pot iz Matarskega podgorja.

Otliško okno (820 m)

Vzpon iz Vipavske doline do naravne znamenitosti na robu Vipavske Gore.

Peca (2125 m)

Peca je druga najvišja gora severnih Karavank, le 14 m nižja od najvišjega Obirja; zaradi njene mogočnosti ni čudno, da ravno v njej spi kralj Matjaž.

Pekel pri Borovnici (650 m)

Pekel je najlepši nekaj dni po obilnem deževju, ko ima Borovniščica zadosti vode, pot pa ni več blatna.

Planina Golobar (1314 m)

Planina Golobar je osamljen skrit biser visoko nad dolino Soče z lepimi pogledi na okoliške vrhove

Planina iz Kurje vasi (735 m)

Pot na Planino iz Kurje vasi je nedvomno najbolj prometna pot na vrhniško »hišno goro«.

Planina Korošica (1554 m)

S planine Korošica nad Ljubeljem boste imeli enega najlepših razgledov v Karavankah, zagotovo pa vas bodo sredi poletja pričakali izvrstni ajdovi žganci in kislo mleko.

Planina od Starega malna (735 m)

Vzpon na Špico iz Starega malna bo najlepši sredi poletja, ko vas bo del poti spremljal prijazno žuboreč hladen potok.

Planina Razor (1315 m)

Planina Razor je sončna, razgledna planina tik pod strmimi stenami Spodnjih Bohinjskih gora.

Planina Seča (1698 m)

Tik pod grebenom Karavank vas čaka tiha razgledna planina Seča, na katero pripelje markirana pot iz Javorniškega Rovta.

Planinska gora (880 m)

Planinska gora je najbolj vzhoden vrh v grebenu severno od Podgore (doline med Planino in Bukovjem). Nanjo vodi več poti iz Planine, mi se bomo povzpeli po širokih kolovozih iz Spodnje Planine.

Plaz (529 m)

Plaz je prijeten cilj krajšega družinskega izleta. Nanj so speljane markirane poti iz Vipave in z Gradišča pri Vipavi.

Po Poti koscev iz Kamenj na Čaven (1242 m)

Iz Kamenj (vasice visoko nad Vipavsko dolino) so domačini speljali prijetno Pot Koscev, ki obuja spomine na čase ko so kosci in grabljice hodili pripravljat seno na Malo Goro.

Pokojišče (732 m)

Visoko nad prepadnimi stenami borovniškega Pekla leži na robu gričevnate kraške planote Menišije s soncem obsijana vas Pokojišče.

Polhograjska Gora (824 m)

Če se želite pošteno prepotiti, bo izlet na Polhograjsko goro kar pravi - 400 metrov višinske razlike prehodite po precej strmi poti v manj kot eni uri. Poleg izboljšane kondicije boste v lepih dneh nagrajeni tudi s čudovitim razgledom z vrha, pozorni popotniki pa bodo opazili še vrsto zanimivih rož.

Polhograjska Grmada čez Gonte (898 m)

Južna skalnata pobočja Polhograjske Grmade so pozimi večkrat poledenela, poleti pa nas na njih pogosto neusmiljeno preganja vroče sonce. V takšnih dneh se lahko na Grmado povzpnemo po senčni, precej položni poti čez Gonte.

Polhograjska Grmada čez Ravnek (898 m)

Iz Polhovega Gradca se lahko odpravimo na zanimivo krožno pot čez Grmado - izlet začnemo pri gostilni Pratkar, se mimo zaselka Ravnek vzpnemo na Grmado, nato pa se vrnemo mimo cerkvice sv. Uršule na Setnici.

Porezen iz Jesenice (1630 m)

Najbolj položen vzpon na Porezen, travnat vrh, ki kraljuje nad Cerknim, vodi iz Jesenice čez planino Otavnik

Potepanje po Veliki planini (1666 m)

Poleti, ko vas na Veliko planino pripelje vzpenjača, lahko uživate njene travnike in gozdičke med krajšim družinskim izletom.

Raduha iz Robanovega kota (2062 m)

Če vam je izlet na vrh Raduhe od Koče na Loki prekratek, če bi si za Raduho radi vzeli ves dan ali če si lahko zanjo privoščite celo dva dni in nekje pod njo ali na njej tudi prespite, se odločite za daljšo različico iz doline.

Raduha s planine Loka (2062 m)

Najenostavnejši vzpon na Raduho teče po markiranih poteh s planine Loka. Po dobro vzdrževanih gozdnih cestah se lahko dvignemo precej visoko, skoraj do koče na Loki, in tako namesto vzpona po bukovih gozdovih uživamo v sprehodu po redkem iglastem gozdu in visokogorskih travnikih.

Rodne (698 m)

Severno nad dolino Idrijce se nasproti Šebreljski planoti nad Reko dvigajo Rodne, razgleden travnat vrh s čudovitim pogledom na okoliško hribovje in greben Spodnjih Bohinjskih gora.

S Samotorice do Korene (729 m)

Samotorica in Korena sta zaselka tik pod grebenom hribovja med Horjulom in Polhovim gradcem. Ob grebenu teče markirana razgledna pot, kot nalašč za prijeten nedeljski izlet, ki ga lahko dodatno popestrimo s kosilom na enem od kmečkih turizmov na Koreni.

Sivka iz Zaloga (934 m)

Sivka je zaobljen travnat vrh v Polhograjskem hribovju z lepim razgledom na Škofjeloško hribovje in slovenske Alpe.

Slapovi pod Bohorjem (480 m)

V strmih grapah na južnih pobočjih Bohorja boste našli vrsto nizkih, a zato nič manj lepih slapov.

Slavnik in Grmada iz Podgorja (1028 m)

Ko bo burja spet razpihala oblake, se odpravite na Slavnik - po vzponu po prijetni položni poti iz Podgorja vas čaka čudovit razgled na Jadransko morje.

Slavnik iz Markovščine (1028 m)

Po severnih pobočjih Slavnika se lahko na vrh povzpnemo po več markiranih poteh. Najkrajša bo pot iz Skadanščine, izlet si lahko malce podaljšamo če začnemo v Markovščini, najdaljšo pot pa bomo opravili, če bomo poleg vrha Slavnika obiskali še Mala vrata.

Sleme (2077 m)

Sleme je travnat vrh v vzhodnih martuljških gorah. Pot nanj je še posebno privlačna jeseni, ko pozlatijo macesni na lepi Vrtaški planini, čez katero se vzpnemo nanj.

Smuk v Beli krajini (547 m)

Severno od Semiča se dviguje Smuk, hrib, porasel z vinsko trto in poln zidanic; najlepši vzpon nanj je iz Semiča.

Snežnik s Sviščakov (1796 m)

Če bo vročina med počitnicami v slovenskem primorju le prehuda, si privoščite kratko osvežitev z izletom na Snežnik.

Sončnica (867 m)

Sončnica je izrazita previsna skala na robu Gore s čudovitim pogledom na Vipavsko dolino. Do nje se lahko sprehodite s parkirišča ki ga uporabljajo jadralni padalci, ali pa se povzpnete po strmi poti od lovske koče nad Budanjami.

Stara Baba nad Ajdovščino (350 m)

Stara Baba je razgledna točka nad Ajdovščino s pogledom na celotno Vipavsko dolino. Nanjo se povzpnete po nemarkiranih poteh iz bližine izvira Hublja.

Stegovnik (1692 m)

Stegovnik je izrazit razgleden grebenski vrh med dolino Tržiške Bistrice in dolino Kokre.

Stenar (2501 m)

Mogočni gori na koncu doline Vrat so dale ime stene, priljubljene tudi pri plezalcih; edino položnejše pobočje je tisto proti Kriškim podom.

Strelovec (1763 m)

Strélovec je zadnji pomembnejši vrh v grebenu Ojstrica–Krofička–Robanov kot.

Strma pot na Slavnik iz Podgorja (1028 m)

Strma pot na Slavnik iz Podgorja je verjetno najbolj zanimiva za tiste, ki bi si radi s strmimi vzponi nabirali kondicijo.

Suhi vrh na Nanosu (1313 m)

Nanos je visoka kraška planota, ki jo poznamo predvsem po Pleši (1262 m) in njeni Vojkovi koči (1240 m), manj znani pa so drugi njegovi vrhov. Pogled na zemljevid pokaže, da vodi markirana pot samo še na Suhi vrh, najvišjo točko Nanosa.

Sv. Duh in Križna gora nad Podkrajem (1213 m)

Pot v Vipavsko dolino po stari rimski cesti mimo Stare pošte na Hrušici lahko združite z izletom na sv. Duh in Križno goro nad le nekaj kilometrov oddaljenim Podkrajem.

Sv. Jakob nad Preddvorom (961 m)

Ko bo Ljubljansko kotlino spet ovijala megla, se splača ogledati megleno morje z vrha - na primer s sv. Jakoba nad Preddvorom.

Sv. Primož nad Kamnikom (826 m)

Pozno-gotska cerkvica na obronkih Velike planine nad Kamnikom je idealen cilj za nedeljski izlet

Sv. Vid nad Čatežem (386 m)

Uživanje v vodnih radostih Term Čatež lahko popestrite s krajšim izletom okoli bližnje Šentviške gore.

Sveta Trojica v Krpanovi deželi (1106 m)

Vzhodno od Pivke se na obronkih Javornikov dviga razgledni vrh Svete Trojice, pod katerim naj bi ležal legendarni Vrh od Svete Trojice, dom Martina Krpana.

Sveti Ahac (Gora) nad Turjakom (748 m)

Sveti Ahac (ali Gora) je razgleden vrh v bližini Turjaka, na katerega se lahko povzpnemo v slabe pol ure. I

Sveti Anton na Pohorju (854 m)

Južno od Vuhreda stoji na sončnem razglednem vrhu enega od stranskih grebenov Pohorja cerkev sv. Antona, ki je vrhu in bližnjemu. zaselku dala tudi ime.

Sveti Jošt z Vranskega (935 m)

Ko se vam bo sv. Jošt priljubil, poskusite še daljšo različico vzpona z Vranskega.

Sveti Ožbolt nad Zmincem (859 m)

Visoko nad Poljansko dolino stoji na razglednem vrhu nad Zmincem sveti Ožbolt, najviše ležeča cerkev na tem grebenu, izpred katere se odpre čudovit razgled na Polhograjsko in Škofjeloško hribovje.

Tamar (1106 m)

V Tamar, ledeniško dolino pod Poncami, se je lepo odpraviti v vseh letnih časih, najlepše pa je morda pozimi, ko se Planica in Tamar spremenita v pravo zimsko pravljico.

Tinjan iz Ospa (374 m)

Tinjan je zadnji razgledni hrib, ki ga slovenska planinska pot obišče preden se dokončno spusti do morja v bližini Ankarana.

Tosc z Rudnega polja (2275 m)

Tosc je zelo privlačen cilj za planince, ki iščejo predvsem samoto, mir in naravne lepote.

Trebnji vrh (581 m)

Z vrha nad Trebnjim boste imeli lep razgled na dolino Temenice in Mirne ter na dolenjsko hribovje, vse do Kuma.

Trije kralji na Pohorju (1181 m)

Visoko na pobočju Pohorja, tik pod Velikim vrhom, stoji cerkev sv. Treh kraljev, priljubljen cilj planincev iz okolice Slovenske Bistrice.

Trojica nad Dobom (530 m)

Trojica je zaselek okoli razglednega vrha na obronkih Posavskega hribovja z istoimensko cerkvijo sv. Trojice.

Uskovnica pozimi (1154 m)

Uskovnica na robu Pokljuke nad Gornjo Bohinjsko dolino in dolino Voje je izhodišče za številne izlete in vzpone, priljubljen cilj pohodnikov in smučarjev pa je tudi sama.

Velika planina z Volovljeka (1666 m)

Vzpon na Veliko planino z Volovjeka je krajši od dolgih “kondicijskih” vzponov iz doline in ravno prav dolg za prijeten dopoldanski izlet.

Veliki Draški vrh (2243 m)

Vzpon na Veliki Draški vrh, predzadnji vrh v grebenu jugovzhodno od Krme, je eno najlažjih brezpotij v Julijskih Alpah.

Veliki Rob iz Gojač/Zasoda (1236 m)

Veliki Rob je eden najbolj opaznih vrhov na robu Čavna. Večino izletnikov bolj zanima Kucelj, zato boste med potepanjem okoli Velikega Roba verjetno doživeli več miru in tišine. Markirane poti iz Vipavske doline se Velikemu Robu izognejo (nekatere gredo na Kucelj, druge na Kopitnik), zato se bomo nanj povzpeli po nemarkiranih stezicah.

Veliki Rogatec (1577 m)

Veliki Rogatec je najvišji vrh v grebenu med dolino Drete in Podvolovjekom.

Veliki vrh nad Kofcami (2088 m)

Veliki vrh se proti zahodu in severu brani pred obiskovalci s strmimi pečinami, čez katere je speljana zanimiva plezalna pot, z vzhoda pa se s Kofc nanj zlahka povzpnemo po travnatih pobočjih Kofce gore in nato po grebenu Košute.

Viševnik (2050 m)

Viševnik je eden od najvišjih vrhov v grebenu, ki ločuje Pokljuško planoto od doline Krme.

Vodični vrh (1621 m)

Med Vogarjem in Planino pri Jezeru leži severno od Bohinjskega jezera idilična planina Vodični vrh. Mimo nje je speljana osamljena redko obiskana markirana pot z Vogarja proti Planini pri Jezeru, kot nalašč za tiste, ki jih motijo črede zbiralcev žigov, ki se s planine Blato valijo proti Triglavskim jezerom.

Vogar (1054 m)

Severno od Bohinjskega jezera se dviguje strm greben, v katerem bo vsak obiskovalec Bohinja hitro opazil Vogar, najbolj vzhodni vrh.

Vogel (1922 m)

Vogel je zagotovo najbolj znan vrh Spodnjih Bohinjskih gora. Že od daleč vas bo vabila njegova lepa, piramidasta oblika, razgled z vrha pa bo le še potrdil pravilnost vaše odločitve.

Volovja reber (1099 m)

Če so vam všeč kraški travniki okoli Goliča ali Vremščice, boste na Volovji rebri, grebenu, ki se vzhodno od Ilirske Bistrice zlagoma dviga proti snežniškim gozdovom, nedvomno uživali.

Vratca nad Češko kočo (1802 m)

Vratca so izrazit stolp nad Češko kočo do katerega vodi zanimiv vzpon ob jeklenicah.

Vremščica iz Gornjih Ležeč (1027 m)

Najbolj strma pot na vrh Vremščice je speljana iz Gornjih Ležeč, vasi na pobočjih severno od doline Reke.

Vremščica iz Senožeč (1027 m)

Ena najdaljših, pa tudi najbolj položnih poti na vrh Vremščice vodi iz Senožeč.

Vrh Korena (1999 m)

Kakor je Toplar v grebenu Košute s svojimi 2000 metri najnižji slovenski dvatisočak, je Vrh Korena zagotovo najvišji skoraj dvatisočak, namerili so mu namreč natančno 1999 metrov nadmorske višine.

Vrh Svetih treh kraljev iz Izgorij (844 m)

Na razgleden travnat Vrh svetih treh kraljev se bomo povzpeli po skritih poteh in stezah iz Izgorij, vasice nad dolino Sovre.

Vrsnik nad Žirmi (743 m)

Vrsnik je zaselek na razglednih travnatih vrhovih južno od Žirov, nad katerim kraljuje cerkvica sv. Tomaža.

Vrtača z Ljubelja (2181 m)

Vrtača je samoten vrh v grebenu, po katerem zahodno od Ljubelja teče državna meja med Slovenijo in Avstrijo.

Zgornji Kras (440 m)

Severozahodno od Socerba leži Zgornji Kras, planota, porasla z redkimi borovimi gozdički, med katerimi se razprostirajo vabeči kraški travniki.

Čarovniška Slivnica (1114 m)

V lepem zgodnje-poletnem dnevu se splača odpraviti v čarovniške kraje - na Slivnico. Doživeli boste lepe razglede, videli obilico rož, tudi redko kranjsko lilijo, pa tudi zbirališče čarovnic - čarovniško jamo.

Čaven iz Lokavca (1242 m)

Tudi v zimskih dneh si lahko brez posebne opreme privošćimo dolge vzpone - na primer iz Lokavca do Doma na Čavnu

Čaven iz Stomaža (1242 m)

Med izleti na Čaven ima tisti iz Stomaža zagotovo najbolj razgledno izhodišče, saj je vasica stisnjena visoko pod pobočje Čavna in tako ponuja obiskovalcu razgled po vsej Vipavski dolini.

Češka koča (1542 m)

Češka koča je verjetno najbolj priljubljen cilj nad Jezerskim. Odkar so uredili parkirišče skoraj kilometer pred tovorno žičnico se do nje najraje odpravimo čez Štularjevo planino.

Čreta z Vranskega (944 m)

Čreta pri Kokarjah je vrh v grebenu, ki povezuje Dobroveljsko planoto z Menino planino in tako ločuje Vransko od Zgornje Savinjske doline.

Črna prst (1844 m)

Črna prst je razgleden vrh v grebenu Spodnjih Bohinjskih gora

Črni hribi: od meje z Italijo do Renškega vrha (463 m)

Le malokdo ve, da je soška fronta, ki nam je najbolj znana po svojih ostankih z gora okoli Tolmina, Kobarida in Bovca, segala tudi na slovenski Kras, kjer je današnjim popotnikom zapustila razvejeno omrežje kolovozov in makadamskih cest, po katerih lahko obiskujemo kraške travnike in borove gozdiče.

Črni vrh nad Cerknim (1288 m)

Če bi se radi sprehajali po visokogorskih travnikih, niso pa vam všeč ozke stezice ali skalnate poti, po katerih se navadno vzpenjamo v slovenskih gorah, vam bo morda všeč Črni vrh nad Cerknim.

Školj sv. Pavla (498 m)

Severno od Vrtovina, vasi med Ajdovščino in Novo Gorico, se na pobočjih Kuclja nad Vipavsko dolino dviga zanimiva razgledna planotasta vzpetina s cerkvico sv. Pavla.

Škrbina in Kuk (627 m)

Kuk je prvi vrh v grebenu med Idrijco in Hotenjo, Škrbina pa sedlo med Kukom in Plešarskim vrhom.

Žavcarjev vrh (915 m)

Na Žavcarjevem vrhu se greben Kozjaka, po katerem severno od Drave teče meja med Slovenijo in Avstrijo, prvič povzpne nad 900 metrov. Vrh ni razgleden, izpred planinskega doma pod njim pa se odpira lep pogled na Dravsko dolino in Pohorje onkraj nje.