Sidebar

🇬🇧/🇺🇸 Kamniški vrh

Izleti po Sloveniji » Kamniško-Savinjske Alpe » Kamniški vrh

Če se z Ljubljanskega polja zagledate proti Kamniškim Alpam, boste zagotovo opazili izrazito melišče v enem od nižjih grebenov v njihovem predgorju. Desno od njega se nad Stahovico dviga Kamniški vrh, na katerem boste iz Stahovice opazili zanimivo pričesko – južna pobočja so namreč v celoti travnata, severna pa so poraščena z bukovim gozdom in drevesa, ki segajo nad greben, se zdijo kot zmršeni lasje. Južne strmine Kamniškega vrha so priljubljen popoldanski cilj okoliških rekreativcev (nekateri premagajo sedemsto metrov višinske razlike v dobre pol ure), nanj pa vodi tudi več markiranih poti. Če začnete izlet visoko v dolini Bistričice, lahko vzpon na vrh združite še z zanimivo krožno potjo čez sosednjo Planjavo in planino Osredek, ne da bi pri tem hodili po asfaltu več kot 500 metrov.

Osnovni podatki

Zahtevnost
Markirana, v zgornjem delu zelo strma pot.
Dostop
Izlet na Kamniški vrh začnete v dolini Bistričice po zaselkom Slevo.
Dolžina
Dolina Bistričice–Kamniški vrh: 1 ura 30 minut
Sestop po isti poti: 1 ura
Skupaj: 3 ure
Višina
Kamniški vrh: 1259 m
Planjava: 1243 m
Planina Osredek: 1100 m
Višinska razlika
700 m
Čas obiska
Pot na Kamniški vrh večinoma teče po sončnih južnih travnikih, zato se poleti nanj odpravite dovolj zgodaj.
Priporočam
V zgornjem delu je pot nesramno strma, zato planinski čevlji in palice nikakor ne bodo odveč.
Karta
Kamniške Alpe, planinska karta 1 : 50.000, PZS

Več informacij:

Še en nasvet: če boste kliknili na katerokoli sliko, boste dobili večjo sliko v ločenem oknu.

Mimo Sleva na Kamniški vrh

Izlet začnete v dolini Bistričice, pod zaselkom Slevo:

  • V Kamniku sledite kažipotom za Kamniško Bistrico.
  • Tik pred Stahovico zavijte levo čez ozek mostiček v zaselek Kregarjevo.
  • Sledite levi asfaltni cesti skozi Kregarjevo in Bistričico.
  • Po nekaj minutah se asfaltna cesta razcepi; na desni boste opazili planinske kažipote, pred seboj pa mogočno hišo. Sledite levemu kraku čez mostiček.
  • Pri drugem mostu na desni strani je manjše parkirišče.
Pot skozi Slevo

Pot skozi Slevo

Makadamska cesta, ki se odcepi v desno čez most, ob katerem ste parkirali, vas zlagoma pripelje med prvimi travniki in skozi gozd do zaselka Slevo,  kjer se pred prvimi hišami priključi z desne markirana pot iz Bistričice. Markacije vas nato vodijo po makadamu levo skozi zaselek in mimo spomenika do manjšega kamnoloma (nekateri bolj »vztrajni rekreativci« se z avtomobili pripeljejo celo do tja). Domačini se tam verjetno odpravijo na vrh po eni od bližnjic, ki zavijejo v desno, vas pa kažipot pošlje levo proti travnikom na Rebri, od koder se odprejo prvi razgledi na Kamnik in okoliške vasi.

Pogled na Kamnik

Pogled na Kamnik

Travniki na Rebri

Travniki na Rebri

Markacistom je na Rebri očitno zmanjkalo barve, saj se dotlej zgledno markirana pot spremeni v orientacijsko uganko. Če boste vztrajali na bolj uhojeni gozdni cesti in ne boste raziskovali kolovozov, ki zavijajo v desno, boste tu in tam nagrajeni s kakšno dobro skrito markacijo, pri tretjem kolovozu pa vas bodo znaki poslali v desno, čez travnike Planjave do strmih pobočij Kamniškega vrha. Pod pobočjem pridete do razcepa: levo lahko zavijete na pot, ki vas pripelje na planino Osredek (po tej poti se lahko tudi vrnete), desno pa vodi pot na Kamniški vrh. Ta postaja vse bolj strma, čez travnike pod vami pa se že odpirajo obširni razgledi na celotno Ljubljansko polje, Polhograjsko hribovje z Grmado in Toščem na levi, Menino planino na desni ter Zasavskim hribovjem, Krimom in Snežnikom v ozadju.

Pogled na Planjavo

Pogled na Planjavo

Strma pot do vrha

Strma pot do vrha

Tik pred meliščem se pot znova razcepi, markacije pa vas tudi tokrat pustijo v dvomih. Leva pot vas verjetno po strmem vzponu pripelje ob melišču na sedlo med Kamniškim vrhom in Planjavo, desna pa zložno prečka melišče in se nato položno ob pobočju vzpenja do južnega grebena, kjer se priključi markirani poti iz Stahovice. Ob njej boste tu in tam opazili bližnjice, ki jih domačini uporabljajo, kadar nabirajo kondicijo, vi pa raje vztrajajte, dokler ne najdete naslednjih markacij, ki vas pošljejo po dobro nadelani poti strmo levo navzgor po grebenu. Vrh je še visoko nad vami in čaka vas še 250 višinskih metrov strmega vzpona, med katerim lahko uživate v pogledih na sosednjo Veliko planino. Na vrhu vzpona vas pričaka več kot ustrezna nagrada za vložene napore – poleg klopc in miz, ob katerih se lahko odpočijete, še čudovit razgled od Velike planine na vzhodu do Krvavca na zahodu.

Po krajšem počitku se odpravite še do vrha, ki se skriva nekaj metrov dlje v gozdu, nato pa se lahko vrnete v dolino po poti, po kateri ste se povzpeli, uberete katero od bližnjic ob melišču ali pa izberete nekaj daljšo krožno pot čez planino Osredek.

Planina Osredek in Korošaški slapovi

Planina Osredek

Planina Osredek

Čez Kamniški vrh vas markirana pot popelje najprej do sedla pod vrhom (tam se v levo odcepi ena od bližnjic mimo melišča), nato pa se lahko kar ob gozdnem robu vzpnete na Planjavo, sosednji vrh, prav tako s severne strani gosto obraščen z gozdom. Na jugu se čez strme travnike še vedno odpira pogled na okoliške hribe. S Planjave se pot začne strmo spuščati in zlagoma zavije v gozd. Markirana pot hitro zavije desno in se pod grebenom zlagoma spušča, naravnost po grebenu pa vodi zanimiva razgibana stezica, ki vas pripelje na markirano pot tik pred razcepom, kjer se od poti, po kateri ste hodili, v levo navzdol odcepi steza na planino Osredek. Ta se začne hitro spuščati po bukovem gozdu in vas že v nekaj minutah pripelje do travnikov na planini. Markacije vas tam usmerijo levo navzdol, vi pa se raje odpravite še nekaj metrov naprej, do prijetne klopce ob studencu, kjer si boste lahko privoščili krajši počitek.

Strm nemarkiran spust proti Korošaškim slapovom

Strm nemarkiran spust proti Korošaškim slapovom

S planine Osredek se lahko do zaselka Slevo vrnete po markirani poti, ki se zložno spušča ob pobočjih Planjave, lahko pa si privoščite še ogled Korošaških slapov, ki jih, kadar so vredni ogleda, že lahko slišite pod seboj. Najniže ležeči slap meri le dva metra, drugi (dvojni) deset metrov, tretji pet metrov, najvišji (Koštarjev) pa med petnajst in dvajset metrov (podatki so različni).

Najvišji slap

Najvišji slap

Dvojni slap

Dvojni slap

Če vas bodo zamikali slapovi, zavijte pri znamenju pod planino desno z markirane poti na ozko nemarkirano stezo, ki se strmo spušča po grebenu proti zaselku Kuharjevo, ki ga že vidite v daljavi pod seboj. Po dobrih dvajsetih minutah precej zahtevnega spusta (nanj se v vlažnem ali mokrem vremenu ne odpravljajte) vas stezica pripelje do melišča in nekaj širše poti, ki iz Kuharjevega vodi po dolini Korošaka. Zavijte desno. Po nekaj minutah hoje po precej zaraščenem in vlažnem terenu se znajdete pod Koštarjevim slapom, nato pa se po isti poti vrnete do razcepa in se po njej spustite ob melišču do potoka, kjer se na desni za skalami skrivata še dva manjša slapova.

Pot, po kateri ste se spuščali, prečka potok in znajdete se na širokem kolovozu, ki pa očitno vodi v napačno smer, zato raje vztrajajte na ozki stezi, ki se spušča levo ob potoku. Čaka vas še nekaj ograd, ki jih morate prečkati, nato pa ste že spet na kolovozu, ki vas bo pripeljal do asfaltne ceste na Klemenčevem. Od tod vas čaka še dobrih 500 metrov hoje po asfaltu, ki jo bodo zagotovo popestrile travniške rože, s katerimi so bogato posejani okoliški travniki.

Zemljevid poti

Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.

Višinski profil poti

Višina ki jo zabeleži GPS sprejemnik je še bolj nezanesljiva kot pozicija in lahko bistveno odstopa od nadmorskih višin na zemljevidih.