🇬🇧/🇺🇸 Vrh Korena

Izleti po Sloveniji » Kamniško-Savinjske Alpe » Vrh Korena

Kakor je Toplar v grebenu Košute s svojimi 2000 metri najnižji slovenski dvatisočak, je Vrh Korena zagotovo najvišji skoraj dvatisočak, namerili so mu namreč natančno 1999 metrov nadmorske višine. Ta čudovito razgledni vrh, s katerega se odpre razgled na ves greben Kamniških Alp, od Storžiča prek Kočen, Grintavca, Skute, Brane in Planjave do Ojstrice, leži v prečnem grebenu, ki se s Kokrskega sedla čez Kalški greben razteza proti Krvavcu. Nanj vodijo vsaj tri poti – z Gospinca čez planino Dolge njive, s Kriške planine čez planino Koren in zahtevna pot z zanimivim plezalnim vložkom z Velikega Zvoha.

Osnovni podatki

Zahtevnost

Odlično označena, precej zračna grebenska pot s kratkim dobro varovanim plezalnim vložkom. Ni za vrtoglave in majhne otroke.

Dostop

Na Vrh Korena vas pripelje pot z Velikega Zvoha čez greben imenovan Jež.

Dolžina

Kriška planina–Veliki Zvoh–Vrh Korena: 2 uri 30 minut
Vrnitev čez planino Koren: 2 uri
Skupaj: 5 ur

Višina

1999 m

Višinska razlika

500 m.
Med vračanjem čez planino Koren naberete še dodatnih 100 višinskih metrov vzponov.

Čas obiska

Na izlet se odpravite v kopnem, od pozne pomladi do prvega snega. Priporočljiv je seveda izlet v lepem in jasnem vremenu s čistim ozračjem.

Priporočam

Dobra planinska obutev je obvezna, planinske palice na strmih delih ne bodo odveč. Samovarovalnega kompleta ne potrebujete.

Karta

Kamniške in Savinjske Alpe, planinska karta, 1 : 50.000

Pot čez Ježa

Na vrhu Velikega Zvoha vas markacije usmerijo levo pod sedežnico, nato pa levo ob namakalnem bazenu. Na drugi strani bazena boste hitro opazili vijugasto stezico, ki se vzpenja po pobočju mimo obledele markacije. Povzpnite se po njej in poiščite prehod v ogradi okoli smučišča (v bližini je tudi vpisna knjiga) ter se odpravite po dobro vidni markirani stezi, ki se med ruševjem vije po grebenu. Če ste vzeli s seboj otroke, bo zdaj pravi čas, da se navežete.

Začetek poti je precej lahek, nato pa začne teči po odprtem zračnem grebenu, predvsem na levi strani pa se odpirajo prepadi proti planini Dolge njive globoko pod vami. Čeprav je pot odlično uhojena, je vrtoglavim ne priporočam. Po krajšem razglednem sprehodu po zelo razgibanem grebenu, ki postreže tudi s krajšim zanimivim poplezavanjem po gladkih položnih ploščah, vas steza pripelje na manjši gorski travnik v vrtači, ki se nenadoma pojavi na mestu, kjer se greben razširi, nato pa vas markacije usmerijo v desno po poti, ki se umakne z ruševjem zaraščenemu grebenu Ježa (če boste nadaljevali pot do Kalškega grebena in pogledali Ježa od tam, boste takoj videli, od kod njegovo ime).

Sledi zelo strm spust po skalah, ki je po prijetni položni grebenski poti popolnoma nepričakovan, nato pa se steza položi in vas čez manjše melišče pripelje do strmega kamina, kjer se začnejo plezalni užitki. Ti so žal precej kratki, dobro vzdrževana jeklenica in nekaj stopov pa olajšajo vzpon. Če hodite v skupini, pazite le na kamenje; ves kamin je namreč izredno krušljiv. Od kamina se pot še nekaj minut strmo vzpenja proti grebenu, ko ga doseže, pa ste premagali vsa težavna mesta. Pred seboj že zagledate Vrh Korena, od katerega vas loči le še nekaj minut lagodne hoje.

Steza vas najprej pripelje do razcepa, kjer zavijete v levo (proti Cojzovi koči), čez nekaj metrov pa proti vrhu, s katerega boste uživali v enkratni panorami: pod vami ležita Ljubljanska kotlina in Kranjsko polje, za njima pa Polhograjsko hribovje, Jelovica in Pokljuka, nad katero se dvigajo Julijske Alpe s Triglavom. Nekoliko bolj v desno boste opazili Storžič, za njim ves greben Košute, od Velikega vrha do Košutnikovega turna, nato pa stopijo v ospredje jezerski in kamniški vrhovi: Kočne, Grintovec, Štruca, pod katero bodo plezalci brž opazili Kogel, Skuta, vse tri Rinke, Turska gora, Brana, Planjava in Ojstrica. Desno od glavnega grebena Kamniških Alp boste čez dolino Kamniške Bistrice hitro opazili Lučkega dedca, Vršiče in Vežico, za njimi pa greben Konja in Rzenika. Panoramo desno od njih zaključijo lepo vidni travniki Velike planine in Menine planine.

Z Vrha Korena lahko nadaljujete izlet proti Kalškemu grebenu ali pa se odločite za vračanje proti Krvavcu. Na voljo imate tri poti:

• Če ste začeli izlet na Gospincu, bo najbolje, da se spustite proti Kalškemu grebenu in na sedlu pod seboj zavijete levo proti planini Dolge njive. Markirana pot čeznjo vas pripelje pod vrh Velikega Zvoha, od koder se spustite do izhodišča.
• Če ste se odpravili na pot s Kriške planine, lahko naredite lepo krožno pot čez planino Koren.
• Najbolj trmasti se boste morda odločili za vrnitev čez Ježa.

Vrnitev čez planino Koren

Če se boste odločili za vračanje na Kriško planino čez planino Koren, se z vrha spustite do poti proti Cojzovi koči, nato pa zavijete levo in na naslednjem razcepu sledite kažipotu proti Mokrici. Ozka steza se začne hitro spuščati med ruševjem, vas popelje skozi leso, ki omejuje zgornje pašnike planine Koren, in se spusti do sedla med Vrhom Korena in Kompotelo. Na razcepu na sedlu zavijete desno (proti Krvavcu) in se začnete zlagoma spuščati proti planini Koren, ki jo že vidite daleč pred seboj.

Pot se v začetku spušča po položnih travnikih med Ježem in Košutno, nato pa vas pripelje do pregrade iz ruševja, s katero so razmejeni travniki na planini Koren. Pregrado obidete po levi strani, sledi krajši precej strm spust, pa spet prijetna pot čez z balvani posejane travnike. Čez nekaj minut pridete do kala, kjer se v levo odcepi pot na Košutno, vi pa nadaljujete spust proti ostankom pastirskega stanu, ki so že vidni pod vami. Steza vas popelje po travnikih planine Koren, sledi krajši vzpon na južni del planine, nato pa spet lesa, ki označuje njen konec.

Tu se boste morda odločili za počitek pred koncem poti in se ob pogledu na prepadne stene Krvavca, ki se dviga visoko nad vami, spraševali, kako nadaljevati pot. Na melišču pod Velikim Zvohom boste sicer opazili staro stezo, ki se dviguje proti Krvavcu, pogled na karto pa bo povedal, da ta pot bržkone ni prava. Ko boste končno zagledali stezo, po kateri se boste vrnili na Kriško planino, boste najbrž doživeli manjši šok, saj teče globoko pod vami pod meliščem, Kriška planina pa je na približno isti nadmorski višini kot planina Koren.

Nič ne pomaga, tudi zadnji nepričakovani vzpon bo treba premagati. Najprej vas čaka strm spust v dolino, nato pa se pot zravna in zavije v senčnat bukov gozd (ta je v poletnih mesecih še posebej prijeten). Krajši sprehod po senčni stezi (med njim boste opazili tudi pot iz doline Korošice, ki se priključi z leve) vas pripelje do sosednjega pobočja, kjer vas čaka zelo strm vzpon po precej razdrti poti.

Ta vzpon je na planinski karti popolnoma po nepotrebnem označen kot zahteven, saj rok razen v mokrem ali blatnem vremenu ne potrebujete. Malce bolj popazite le na otroke, če jih imate s seboj.

Po strmem desetminutnem vzponu se pot prevali čez skalni rob, v levo pa se odcepi ozka stezica, ki vas pripelje na zadnji razglednik tega dne. Z njega se lepo vidijo prepadne stene Krvavca in Velikega Zvoha, planina Koren in greben, ki povezuje Košutno, Kompotelo in Mokrico. Čaka vas le še kratek strm spust, nato pa se steza zravna in vas po sončnih travnikih Kriške planine pripelje nazaj do planšarije in parkirišča na njej.

Zemljevid poti

Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.