Sidebar

🇬🇧/🇺🇸 Julijske Alpe

Področja » Julijske Alpe

Notes

  • Rdeče pike na zemljevidu so izleti z opisi;
  • Sive pike so izleti brez opisov;
  • Zelene pike so kolesarske ture (s kratkimi angleškimi opisi).

Brda nad Lipanco (2008 m)

Če Tine Mihelič v svojem vodniku po Julijskih Alpah zapiše, da je razgled z Brd lepši kot z bližnje Debele peči, je že to zadosten razlog za obisk tega kopastega dvatisočaka.

Debela peč (2014 m)

Pokljuško planoto na njenem severozahodnem robu ločuje od ledeniške doline Krme strm greben z vrsto lahko dostopnih razglednih vrhov. Prvi dvatisočak v tem grebenu je Debela peč, travnat vrh, s katerega boste lahko uživali v razgledu na Triglavsko pogorje, Pokljuko, Bohinjske gore.

Jezerski Stog (2040 m)

Severno od planine Krstenica se v Bohinjskih gorah nad Fužinskimi planinami dvigajo trije vrhovi, ki so jih zaradi njihovih oblike Bohinjci poimenovali kar po kozolcih (stogih). Na srednjega od njih se lahko povzpnete po lahko dostopni nemarkirani stezici.

Kobilja glava (1475 m)

Kobilja glava je travnat razgleden vrh vzhodno od Tolmina z verjetno najlepšim pogledom na greben Peči (zaradi boljšega »marketinga« Bohinjcev večina Slovencev te vrhove pozna kot Spodnje Bohinjske gore).

Krstenica (1670 m)

Krstenica je ena od najlepših in zaradi svoje odprte lege najbolj razglednih bohinjskih planin.

Lipanca (1630 m)

Lipanca je manjša planina nad Pokljuko, tik pod grebenom, ki ločuje Pokljuško planoto od doline Krme. Z Lipance boste imeli lep razgled na pokljuške gozdove in bohinjske gore, nad vami pa se bodo dvigale strme stene Lipanskega vrha.

Lipanca iz Medvedove konte (1630 m)

Najkrajša pot na Lipanco vodi iz Medvedove konte – do Blejske koče je od parkirišča le 30 minut vzpona.

Lipanca iz Rudne doline (1630 m)

Ena najdaljših markiranih poti s Pokljuke na Lipanco teče iz Rudne doline skozi goste smrekove gozdove in čez planino Javornik.

Lipanca z Rudnega polja (1630 m)

Pot z Rudnega polja vas bo popeljala po senčnih smrekovih gozdovih in sončnih travnikih nad Pokljuko do Blejske koče na Lipanci.

Lipanski vrh in Mrežce (1974 m)

Do Lipanskega vrha, od koder se odpre čudovit pogled na Triglav, bomo s planine Lipanca potrebovali manj kot uro.

Loška Koritnica (1103 m)

Od Loga pod Mangartom do zatrepa Koritnice vodi prijetna senčna pešpot - kot nalašč za dneve ko se nam ne ljubi hiteti v gore.

Mali Draški vrh (2132 m)

Mali Draški vrh je najtežje dostopen vrh v grebenu jugozahodno od Krme. Nanj vodi le slabo vidna stezica s Srenjskega prevala, dostop na zahodni vrh pa zahteva tudi malce plezalskega znanja.

Na Lipanco od spomenika Pri rupah (1630 m)

Ena najkrajših poti na Lipanco se začne Pri rupah, ob spomeniku, ki stoji tik ob makadamski cesti, speljani čez Pokljuko.

Planina Golobar (1314 m)

Planina Golobar je osamljen skrit biser visoko nad dolino Soče z lepimi pogledi na okoliške vrhove

Planina Razor (1315 m)

Planina Razor je sončna, razgledna planina tik pod strmimi stenami Spodnjih Bohinjskih gora.

Sleme (2077 m)

Sleme je travnat vrh v vzhodnih martuljških gorah. Pot nanj je še posebno privlačna jeseni, ko pozlatijo macesni na lepi Vrtaški planini, čez katero se vzpnemo nanj.

Stenar (2501 m)

Mogočni gori na koncu doline Vrat so dale ime stene, priljubljene tudi pri plezalcih; edino položnejše pobočje je tisto proti Kriškim podom.

Tamar (1106 m)

V Tamar, ledeniško dolino pod Poncami, se je lepo odpraviti v vseh letnih časih, najlepše pa je morda pozimi, ko se Planica in Tamar spremenita v pravo zimsko pravljico.

Tosc z Rudnega polja (2275 m)

Tosc je zelo privlačen cilj za planince, ki iščejo predvsem samoto, mir in naravne lepote.

Uskovnica pozimi (1154 m)

Uskovnica na robu Pokljuke nad Gornjo Bohinjsko dolino in dolino Voje je izhodišče za številne izlete in vzpone, priljubljen cilj pohodnikov in smučarjev pa je tudi sama.

Veliki Draški vrh (2243 m)

Vzpon na Veliki Draški vrh, predzadnji vrh v grebenu jugovzhodno od Krme, je eno najlažjih brezpotij v Julijskih Alpah.

Viševnik (2050 m)

Viševnik je eden od najvišjih vrhov v grebenu, ki ločuje Pokljuško planoto od doline Krme.

Vodični vrh (1621 m)

Med Vogarjem in Planino pri Jezeru leži severno od Bohinjskega jezera idilična planina Vodični vrh. Mimo nje je speljana osamljena redko obiskana markirana pot z Vogarja proti Planini pri Jezeru, kot nalašč za tiste, ki jih motijo črede zbiralcev žigov, ki se s planine Blato valijo proti Triglavskim jezerom.

Vogar (1054 m)

Severno od Bohinjskega jezera se dviguje strm greben, v katerem bo vsak obiskovalec Bohinja hitro opazil Vogar, najbolj vzhodni vrh.

Vogel (1922 m)

Vogel je zagotovo najbolj znan vrh Spodnjih Bohinjskih gora. Že od daleč vas bo vabila njegova lepa, piramidasta oblika, razgled z vrha pa bo le še potrdil pravilnost vaše odločitve.

Črna prst (1844 m)

Črna prst je razgleden vrh v grebenu Spodnjih Bohinjskih gora