Izleti po Sloveniji » Julijske Alpe » Vodični vrh
Med Vogarjem in Planino pri Jezeru leži severno od Bohinjskega jezera Vodični vrh. Čezenj je speljana osamljena redko obiskana markirana pot z Vogarja proti Planini pri Jezeru, kot nalašč za tiste, ki jih motijo črede zbiralcev žigov, ki se s planine Blato valijo proti Triglavskim jezerom. Pot teče večinoma po gozdu; z nje lahko zavijete na idilično planino Vodični vrh, z razglednika ob poti pa boste imeli enkraten razgled na Bohinjske gore.
Osnovni podatki
- Zahtevnost
- Markirana, tu in tam precej strma pot.
- Dostop
- Na Vodični vrh se odpravite s planine Vogar, do katere se povzpnete iz Stare Fužine ob Bohinjskem jezeru.
- Dolžina
- Planina Vogar–Vodični vrh: 1 ura 15 minut
Planina Vogar–Vodični vrh–Planina pri Jezeru: 2 uri
Vrnitev na planino Vogar: 1 ura 30 minut
Skupaj: 4 ure
Stara Fužina–Vogar–Vodični vrh–Planina pri Jezeru–Vogar–Stara Fužina: 6 do 7 ur - Višina
- 1621 m
- Višinska razlika
- 570 m
Z vzponom iz Stare Fužine 1050 m - Čas obiska
- Na pot se lahko odpravite v vseh letnih časih; pozimi boste skoraj zanesljivo morali gaziti.
- Priporočam
- dobro planinsko obutev in planinske palice.
- Zemljevid
- Julijske Alpe, planinska karta 1 : 50.000
Z Vogarja na Vodični vrh
Od Kosijevega doma na planini Vogar vas markirana pot popelje po kolovozu proti planini Zgornji Vogar (planina Spodnji Vogar leži malce niže od planinskega doma), kjer se med stanovi pot razcepi. Kolovoz vodi naravnost naprej proti makadamski cesti (po njem se boste vrnili s Planine pri Jezeru), v levo pa se odcepi ozka stezica, ki prečka travnike in se skozi precej zaraščen gozdni rob začne hitro vzpenjati.
Po nekaj minutah hoje po gozdu vas čaka naslednji dobro označen razcep – pot na Pršivec gre v levo, desno strmo navzgor pa se odcepi steza proti Vodičnemu vrhu, ki vas v nekaj minutah pripelje do gozdne ceste. Tej sledite nekaj metrov v levo, nato pa spet zavijete desno na stezo, ki vas popelje po strmem bukovem gozdu. Steza se med drevesi tu in tam skorajda izgubi, na pomoč pa vam priskočijo markacije, s katerimi so obilno posejana okoliška drevesa.
Po prvem strmem vzponu se pot na približno 1250 metrih nadmorske višine malce položi, prečka staro blatno vlako in vam da možnost, da si vsaj malce oddahnete. Lenarjenje ne traja dolgo, saj boste kmalu prišli do naslednjega strmega pobočja. Tam boste med vzponom zagotovo opazili zanimive spremembe tal. Ta postajajo vse bolj močvirna, podobna tistim na Pokljuki, na kar vas poleti opozori tudi močvirski osat. Tudi sestava gozda se zlagoma spreminja: čedalje bolj prevladujejo smreke. Pot se počasi položi in pripelje do manjše jase sredi gozda, ki nakazuje, da se že bližate planini Vodični vrh.
Vodični vrh
Sredi gozda vas kar naenkrat preseneti kažipot, ki vas z vedno bolj zaraščene steze proti planini usmeri desno na markirano stezico, speljano med smrekami. Ta se popolnoma izogne planini, na katero se lahko vrnete z naslednjega križišča, kjer vas kažipoti usmerjajo naprej proti Planini pri Jezeru in na razglednik, o planini Vodični vrh pa molčijo. Nič zato, uberite jo po edini neoznačeni stezici (levo); v nekaj minutah se bo gozd spremenil v travnike idilične (žal zapuščene) planine. Med stanovi vas še vedno čakata klop in miza, ob kateri se lahko odpočijete in uživate v skoraj popolni tišini, le dober kilometer stran od romarske magistrale s planine Blato.
Po počitku se vrnete na markirano pot, pred nadaljevanjem poti proti Planini pri Jezeru pa se odpravite še na razglednik, ki vas čaka le dobrih 50 metrov v desno. S skalnega roba se odpre čudovit pogled na planino Blato globoko pod vami, nad njo pa se dvigujejo vrhovi Bohinjskih gora – Debeli vrh, Mišelj vrh, vsi trije Stogi (Prevalski, Jezerski in Krsteniški Stog) s planino Krstenica, Tosc, za njim pa Draški vrh, Ablanca in Viševnik.
Ko se z razglednika vrnete na križišče, vas markacije popeljejo po razgibani ozki stezici, ki se kmalu razširi, ko se ji pridruži pot s planine Vodični vrh. Po prvem vzponu to pot zapustite, markacije vas pošljejo navzgor proti Vodičnemu vrhu, ki se mu izognete (a nič hudega, saj ni razgleden), in se začnete zlagoma spuščati proti Planini pri Jezeru.
Spust do Planine pri Jezeru
Med prijetnim položnim spustom se tu in tam odpre pogled na okoliške dvatisočake, nato pa postane pobočje naenkrat precej bolj strmo in pot vas v ključih pripelje do Planine pri Jezeru, kjer poleti že zaslišite prve kravje zvonce. Do »avtoceste« vas čaka le še nekaj minut, potem pa kratek položen vzpon in že se znajdete na Planini pri Jezeru.
Če se boste odločili, da se na Vogar ne boste vrnili čez Vodični vrh, lahko izlet zaokrožite z vrnitvijo po »klasični« poti (sledite kažipotom za Vogar) ali pa naredite nekoliko večji krog čez planino Viševnik in mimo Pršivca.
Zemljevid poti
Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.