Izleti po Sloveniji » Julijske Alpe » Tosc z Rudnega polja
Severno od Bohinjskega jezera se nad zatrepom doline Voje dvigujejo strma pobočja Tosca, najbolj čokate bohinjske gore. Po njegovih pobočjih je speljana »romarska pot« z Rudnega polja mimo Vodnikovega doma na Triglav, sam vrh pa je precej samoten, saj nanj ne vodi markirana pot, zato je zelo privlačen cilj za planince, ki iščejo predvsem samoto, mir in naravne lepote. Odličen razgled z vrha, ki zaobjame večino dvatisočakov v Triglavovi skupini, je le še dodaten razlog za vzpon.
Osnovni podatki
- Zahtevnost
- Do planine Zgornji Tosc vodijo markirane poti, od tam do vrha pa se vzpnete po precej strmi nemarkirani, a dobro vidni stezici.
- Dostop
- Vzpon na Tosc lahko začnete na Rudnem polju ali na Uskovnici. Obe poti sta približno enako dolgi, le da boste tisti, ki boste začeli na Uskovnici, naredili približno 200 metrov višji vzpon. Še bolj zahtevni se lahko na Tosc podate z Voj mimo planine Spodnja Grintovica.
- Dolžina
- Rudno polje–Tosc: 4 ure
Vrnitev: 3 ure
Skupaj: 7–8 ur - Višina
- 2275 m
- Višinska razlika
- Rudno polje–Tosc: 1000 m
Uskovnica–Tosc: 1150 m - Čas obiska
- Na pot se odpravite poleti v lepem vremenu.
- Priporočam
- Pot je občasno precej strma – planinske palice zato ne bodo odveč. Planinska obutev je obvezna.
- Karta
- Julijske Alpe, vzhodni del, 1 : 50.000
Z Rudnega polja proti Vodnikovemu domu
Vzpon na Tosc začnete pri vojašnici na Rudnem polju, do katere vodi asfaltna cesta čez Pokljuko (glejte tudi vzpon na Viševnik in opis poti na Pokljuko). Za vojašnico, ob kateri je obsežno parkirišče, vas kažipot proti Triglavu usmeri na gozdno cesto, ki kmalu pripelje do smučišča. Tisti, ki se vam mudi, lahko hitro zavijete levo na markirano stezo, ki se vzpenja po gozdnem pobočju, drugi pa lahko nadaljujete hojo po makadamu do razcepa, na katerem zavijete levo in se po nekaj minutah zložne hoje spet srečate z markacijami.
Najbolj vztrajni se s svojim jeklenim prijateljem pripeljejo do mesta, kjer markirana pot dokončno zapusti gozdno cesto. Tam je tudi manjše parkirišče.
Z gozdne ceste vas markacije pošljejo v desno, na široko uhojeno stezo, ki se v ključih hitro dviguje po strmem južnem pobočju Plesišča, po približno 100 višinskih metrih pa se pot položi, postane ožja in vas popelje po precej razgibani polici na skorajda prepadnem pobočju (prepad pod vami uspešno skrivajo drevesa) nad planino Konjščica.
Naslednjih nekaj minut lahko med zložnim sprehodom visoko nad Konjščico uživate v razgledih (čez dolino Save Bohinjke se vidi tudi greben Spodnjih Bohinjskih gora), nato pa steza spet zavije strmo navzgor, tik pod Sive police (če bi bile laže dostopne, bi bile zagotovo raj za športne plezalce), pa spet malce v levo proti Ablanci (ali Špiku), komajda dvatisočaku (visok je le 2004 metre), ki ga vidite naravnost pred seboj. Čaka vas še kratek, nekoliko bolj strm vzpon in že se znajdete na eni od najlepših točk izleta – krnici Jezerce (tudi Na jezercu), ki jo z vseh strani obdajajo strma pobočja Ablance, Velikega in Malega Draškega vrha in Viševnika.
Z Jezerca se strmo vzpnete proti Studorskemu prevalu, sedlu med Ablanco in Velikim Draškim vrhom, od koder se prvič odpre pogled na travnata pobočja Tosca in dvatisočake daleč za njim.
Pot se s sedla nekoliko spusti, nato pa vodi položno ob pobočju Tosca do planine Zgornji Tosc. Nekaj metrov pred mestom, kjer se markirani poti priključi pot iz doline, ki se vzpenja z Uskovnice, vas obledel napis na skali usmeri desno na ozko stezico, ki se hitro dviga po travnatih pobočjih proti vrhu Tosca.
Če boste prišli do odcepa poti na Uskovnico ali pa če boste tik pod seboj opazili ostanke stanov na planini, ste odšli predaleč.
Proti vrhu Tosca
Dobro vidna in precej uhojena stezica proti vrhu Tosca se v začetku vzpenja v ključih po travnatem pobočju, nato pa začne zavijati vedno bolj v desno, proti dobro vidnemu žlebu. Ker postaja teren vse bolj skalnat, je tudi stezo teže poiskati, delo pa vam olajšajo gosto postavljeni možici ob poti.
Tik pred grapo zavije steza v levo in poišče prehod med skalami (tudi tu je zadosti možicev, da se ne morete izgubiti) ter vas po krajšem vzponu pripelje nazaj na travnike, kjer zavije spet v desno. Tam se držite desno od dobro vidnega gruščnatega jezika in v nekaj minutah boste prišli do kraške planote pod vrhom. Globokim vrtačam na planoti (najgloblja je kar 50 metrov niže od vas) se izognete po desni, kjer vas steza vodi le nekaj metrov od prepadnega roba, na koncu planote pa zavijete naravnost navzgor proti vrhu, od katerega vas loči le še slabih 40 višinskih metrov.
V zadnjem delu vzpona že lahko začnete občudovati poglede na Triglav in vrhove zahodno od njega, na vrhu pa se odpre čudovit razgled – na zahodu na sosednje dvatisočake, med katerimi izstopa Debeli vrh s svojo značilno opečnato skalo, severno od vas se dvigujeta Triglav in Rjavina, vzhodno leži greben, ki ločuje Krmo od Pokljuke, za njim pa boste opazili večino vrhov Karavank in Kamniških Alp. Proti jugu se med mogočnimi pokljuškimi gozdovi bleščijo bohinjske planine, za njimi pa se za Bohinjskim jezerom (vidite le njegov vzhodni del) dviguje greben Spodnjih Bohinjskih gora.
S Tosca se do markirane poti spustite po stezici, po kateri ste se povzpeli (pazite, da ne boste zgrešili prehoda čez skale), do Rudnega polja pa se lahko odpravite po poti, po kateri ste prišli, ali pa se odločite za malce daljšo krožno pot:
- Na Studorskem prevalu zavijete levo (smer Lipanca), se povzpnete pod Mali Draški vrh in spustite na Srenjski preval.
- S Srenjskega prevala se lahko spustite v dolino pod Viševnikom in nato mimo Malega Selišnika čez Kačji rob v dolino ali pa se povzpnete še na Viševnik, od koder se mimo Plesišča spustite na Rudno polje.
Zemljevid poti
Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.