Jezerski Stog

Izleti po Sloveniji » Julijske Alpe » Jezerski Stog

Severno od planine Krstenica se v Bohinjskih gorah nad Fužinskimi planinami dvigajo trije vrhovi, ki so jih zaradi njihove oblike Bohinjci poimenovali kar po kozolcih (stogih). Tik nad Krstenico je Mali Stog (1879 m), severno od njega Jezerski Stog (2040 m), med Jezerskim prevalom in Mišeljskim prevalom pa se dviga najvišji od njih – Prevalski Stog (2075 m).

Stogov se markirane poti izogibajo, zato boste v njihovi okolici uživali v miru in tišini, z vrha Jezerskega Stoga pa boste lahko občudovali prelep pogled na Triglav in okoliške dvatisočake.

Nekoliko bolj zahtevni planinci se bodo na Jezerski Stog povzpeli naravnost po južnem grebenu (pot zahteva malce smisla za vzpenjanje po skalah), mi pa bomo ubrali lažjo in za večino bolj prijetno pot čez planino Jezerce, od koder vodi vse do vrha Jezerskega Stoga dobro uhojena stezica. Pot s Krstenice do planine Pod Mišelj vrhom naj bi bila markirana, vendar boste v uri vzpona po njej opazili le eno ali dve zelo obledeli markaciji, kar naj vas ne odvrne od izleta, steza je namreč zelo dobro vidna in jo je praktično nemogoče zgrešiti.

Osnovni podatki

Zahtevnost: Nemarkirana, a dobro vidna občasno strma pot. Tista čez Lazovški preval je zelo strma in bistveno manj uhojena.
Dostop: Na Jezerski Stog se bomo odpravili s planine Krstenica, na katero se najlaže povzpnemo s planine Blato.
Dolžina: Planina Krstenica–planina Jezerce: 30 minut
Jezerce–Jezerski Stog: 1 ura
Jezerski Stog–Krstenica: 1 ura
Jezerski Stog–Jezerce–Lazovški preval–planina V Lazu: 2 uri
V Lazu–planina Blato: 1 ura
Skupaj Krstenica–Jezerce–Jezerski Stog: 3 ure
Skupaj Krstenica–Jezerce–Jezerski Stog–Lazovški Preval–V Lazu–Blato: 6 ur
Višina: 2040 m
Višinska razlika: Planina Blato–Jezerski Stog: 900 m
Čas obiska: Na izlet se odpravite poleti ali zgodaj jeseni, ljubitelji rož pa boste najbolj uživali v začetku poletja.
Priporočam: palice in planinsko obutev.
Karta: Julijske Alpe, vzhodni del, planinska karta 1 : 50.000, PZS

S Krstenice do Jezerskega prevala

Vzpon na Jezerski Stog začnete na planini Krstenica (1670 m), do katere vodita prijetna nemarkirana pot in kolovoz s planine Blato (1147 m). Za iskanje začetka nemarkirane poti potrebujete malce smisla za orientacijo:

Pri pastirskih stanih na Krstenici se obrnite proti severu (ne bo težko, tik nad vami se dviga Mali Stog, vam najbližji vrh).
Opazili boste, da v levo, naravnost po pobočju travnikov, vodi vrsta stezic. Sledite jim; zlagoma se zlivajo in na robu planine preidejo v stezo proti planini Jezerce.

Na Krstenico se lahko povzpnete tudi z Voj, vendar priporočam ta vzpon le najbolj trpežnim pohodnikom (višinska razlika je dobrih 1000 metrov).

Široka, dobro uhojena in precej razgibana pot z roba planine Krstenica vodi naravnost pod zahodnimi pobočji Malega Stoga, se v začetku malce spušča, nato pa vas po rahlem vzponu pripelje do doline med Malim Stogom in Ogradi, od koder se odpre lep razgled na Škednjovec. Po naslednjem vzponu se ustavite in ozrite proti jugu, na greben Spodnjih Bohinjskih gora. Čez manjše sedlo se nato v nekaj minutah povzpnete do planine Jezerce (1720 m), kjer boste poleti zagotovo opazili živino, ki jo na to sicer opuščeno planino priženejo s planine Krstenica (kar razloži tudi dobro uhojenost poti do planine Jezerce).

Med počitkom ob izviru na planini (mimogrede, to je eden najvišjih izvirov v Julijskih Alpah) boste zagotovo opazili stezico, ki se proti vzhodu dviga med pobočjem Prevalskega in Jezerskega Stoga do sedla naravnost nad vami. Vzpon nadaljujete po tej stezici, ki se precej strmo v ključih vzpenja po pretežno travnatih pobočjih nad planino. Tu in tam zavijete med redke borovce, ki pa so prenizki in preredki, da bi vam dajali vsaj kanček sence in vas zaščitili pred soncem, ki v tem kamnitem amfiteatru poleti prav nesramno pripeka. Stezica vas po približno pol ure vzpona, med katerim ste premagali višinsko razliko 220 metrov, pripelje do Jezerskega prevala, od koder se odpre pogled na Velo Polje, Mišelj vrh, Tosc in Triglav v ozadju.

Jezerski Stog

Čez Jezerski preval bi se lahko spustili do Vodnikovega doma, vas pa ozka stezica popelje v desno, najprej po grebenu, nato pa položno čez strma travnata zahodna pobočja Jezerskega Stoga, kjer se boste v poletnih mesecih dobesedno spotikali čez planike.

Dobrih trideset višinskih metrov pod vrhom se stezica obrne navzgor in vas čez skale po grebenu tik ob prepadnih vzhodnih stenah popelje na vrh, od koder se odpre zares čudovit razgled. Južno od vas se nad Malim Stogom vidi greben Spodnjih Bohinjskih gora, pod katerimi boste opazili tudi Pršivec tik nad Bohinjskim jezerom. Proti zahodu se oko najprej ustavi na bližnjih Ogradih, nato pa pogled kar sam zaplava do Debelega vrha z značilno progo rdečkaste kamnine tik pod vrhom. Nekoliko bolj proti severu se dvigujejo Vrh Hribaric, Škednjovec in Mišelj vrh, nad katerim kraljuje Triglav. Desno od Triglava boste v ozadju opazili Rž, tik nad Velim poljem stoji Vernar, ob njem pa Tosc, ki delno zakriva pogled na greben nad Pokljuko. Panoramo zaključujejo gozdna pobočja Pokljuke in Uskovnice.

Po krajšem počitku na vrhu Jezerskega Stoga se lahko odločite za vrnitev na Krstenico (bolj drzni jo bodo ubrali kar čez skale južnega grebena Jezerskega Stoga, vi pa se raje vrnite po poti, po kateri ste se povzpeli), bolj vztrajni in vzdržljivi pa se lahko preizkusite še na nekoliko bolj zahtevni turi čez Lazovški preval do planine V Lazu.

Lazovški preval

Pot do planine V Lazu začnete nad planino Jezerce, do katere se spustite po poti, po kateri ste se povzpeli na Jezerski Stog. Nekaj metrov nad koriti teče levo od vodovoda ozka stezica, ki vas pripelje na lepo uhojeno pot proti severu. Pot se kmalu spremeni v ožjo in precej zaraščeno stezico, ki ji sledite po ozki dolinici med Prevalskim Stogom in Glavo nad planino (1815 m), manjšim vrhom tik nad planino Jezerce. V nadaljevanju postane stezica bolje vidna, čeprav je tu in tam zaraščena z borovci, in vas hitro pripelje do strmega skalnatega pobočja pod Mišeljskim prevalom. Tam bolj očitna steza zavije desno navzgor, vi pa se odpravite levo, naravnost čez melišče po strmimi stenami Škednjovca proti ozki stezici, ki se na drugi strani melišča hitro vzpenja med borovci po nesramno strmem klancu.

Poznam planince, ki so se z Jezerskega prevala mimo Adama in Eve povzpeli naravnost na Prevalski Stog in si tako skrajšali pot, vendar vam to »bližnjico« odločno odsvetujem.

Po prvem vzponu se pot nekoliko zravna in teče položno ob skalnati steni v levo, nato pa začne vedno bolj spominjati na kamnito lestev, ki jo je nekdo prislonil ob pobočje. Po daljšem vzponu se pot razcepi; sledite desnemu, nekoliko manj strmemu kraku. Da bi vas dodobra izmučila, se začne stezica vzpenjati najprej med borovci, med katerimi se morate prerivati, nato po strmem skalnatem jarku, prava poslastica pa vas čaka tik pred koncem – nekaj metrov ruševja, skozi katero se morate prebiti do prijaznih travnatih pobočij okoli markirane stezice, ki se z Mišeljskega prevala spušča proti planini V Lazu.

Po obilnem počitku na travnikih pod Debelim vrhom se po strmi markirani poti spustite do planine V Lazu, kjer vas spet pričaka prijetno žuboreč studenček, nato pa se lahko po markirani poti pod Ogradi vrnete do planine Krstenica ali pa se spustite do planine Blato, do katere boste potrebovali dobro uro hoje.