Sidebar

🇬🇧/🇺🇸 Karavanke

Področja » Karavanke

Notes

  • Rdeče pike na zemljevidu so izleti z opisi;
  • Sive pike so izleti brez opisov;
  • Zelene pike so kolesarske ture (s kratkimi angleškimi opisi).

Boč (978 m, Δ=650 m, 4 ure)

Na Boču (enem najbolj vzhodnih vrhov Karavank) vas bodo poleg lepega razgleda v aprilu razveselile tudi zelo redke velikonočnice.

Dobrča (1643 m, Δ=920 m, 5 ur)

Dobrča je razgleden vrh nad Tržičem, od koder se odpre čudovit razgled na greben Karavank, od Stola do Košute.

Donačka gora (884 m, Δ=290 m, 2 uri)

Severovzhodno od Rogaške Slatine se skoraj na meji s Hrvaško dviga eden zadnjih vrhov Karavank – Donačka gora.

Golica (1835 m, Δ=890 m, 5 ur)

Severno od Jesenic se v grebenu Karavank dviguje Golica, travnat vrh, znamenit predvsem zaradi gorskih narcis, ki se v maju razcvetijo na njegovih južnih pobočjih.

Kladivo (2094 m, Δ=606 m, 6 ur)

Kladivo je poleg Velikega vrha in Košutnikovega turna najmikavnejši cilj v dolgem pogorju Košute.

Klek in Golica (1753 m, Δ=1150 m, 6 ur)

Mnogi, ki hodijo mimo Kleka na božjepotno Golico in na precej oblegano Babo, znano tudi kot Dovška Baba ali Dovška Rožca, sploh ne vedo kje je ta vrh. A manj razvpiti in oblegani vrhovi so pogosto prav tako ali pa še bolj ljubi planincem, posebno takim, ki iščejo miru in stika z naravo.

Kofce (1488 m)

Kofce so prijazna, sončna planina pod travnatim grebenom Košute.

Kofce iz Doline (1488 m, Δ=886 m, 4 ure)

Če ste že bili na Kofcah in ste se tja odpravili s planine Dolžanka, ste se na poti proti Jelendolu peljali tudi skozi vasico Dolina. Naslednjič se ustavite že tam pri precej slikoviti domačiji Lukec ob potoku Kališniku. To je dobro izhodišče za Kofce, saj spotoma »pospravite« še preval Kal.

Kofce od Matizovca (1488 m, Δ=416 m, 2 uri)

Ena krajših vzponov na Kofce se začne nad Podljubeljem pri Matizovcu, do koder se pripeljete po ne preslabi makadamski cesti.

Kofce s planine Dolžanka (1488 m, Δ=450 m, 3 ure)

S planine Dolžanka vodi na Kofce prijetna (čeprav varčno markirana) planinska pot, na kateri ne boste srečali prav dosti (pre)glasnih pohodnikov.

Kozji vrh (1628 m, Δ=900 m, 4 ure)

Le nekaj kilometrov pred Jezerskim se zahodno od doline Kokre skriva redko obiskan Kozji vrh, ki ga Storžič uspešno skriva pred večino Slovencev.

Košutica (1968 m, Δ=1070 m, 6 ur)

Vzhodno od Ljubelja se v glavnem grebenu Karavank prav na meji z Avstrijo dviguje skorajda 2000 metrov visoka Košutica, precej osamljen vrh, ki ga Hajnževo sedlo loči od glavnega grebena Košute.

Peca (2125 m, Δ=1200 m, 6 ur)

Peca je druga najvišja gora severnih Karavank, le 14 m nižja od najvišjega Obirja; zaradi njene mogočnosti ni čudno, da ravno v njej spi kralj Matjaž.

Planina Korošica (1554 m, Δ=650 m, 3 ure)

S planine Korošica nad Ljubeljem boste imeli enega najlepših razgledov v Karavankah, zagotovo pa vas bodo sredi poletja pričakali izvrstni ajdovi žganci in kislo mleko.

Planina Seča (1698 m, Δ=820 m, 4 ure)

Tik pod grebenom Karavank vas čaka tiha razgledna planina Seča, na katero pripelje markirana pot iz Javorniškega Rovta.

Stegovnik (1692 m, Δ=250 m, 3 ure)

Stegovnik je izrazit razgleden grebenski vrh med dolino Tržiške Bistrice in dolino Kokre.

Veliki vrh nad Kofcami (2088 m, Δ=600 m, 3 ure)

Veliki vrh se proti zahodu in severu brani pred obiskovalci s strmimi pečinami, čez katere je speljana zanimiva plezalna pot, z vzhoda pa se s Kofc nanj zlahka povzpnemo po travnatih pobočjih Kofce gore in nato po grebenu Košute.

Vrtača z Ljubelja (2181 m, Δ=1150 m, 7.5 ur)

Vrtača je samoten vrh v grebenu, po katerem zahodno od Ljubelja teče državna meja med Slovenijo in Avstrijo.