Sidebar

🇬🇧/🇺🇸 Boč

Izleti po Sloveniji » Boč

Če bi vam rekel, da je gora med Slovenskimi Konjicami in Rogaško Slatino vrh v Karavankah, bi me verjetno zelo čudno pogledali. A vendar je tako – Karavanke se od Olševe in Pece zlagoma spuščajo proti jugovzhodu, kjer izletnikom ponujajo vrsto zanimivih lahko dostopnih vrhov (Paški Kozjak, Konjiško goro, Boč, Donačko goro in Macelj), dokler končno ne potonejo pod Panonsko kotlino.

Najbolj znan vrh v tej verigi je zagotovo Boč (domačini mu pravijo Štajerski Triglav), ki mu slavo povečuje še rastišče zelo redke velikonočnice v bližini planinskega doma. Prav to rastišče vsak april spodbudi obširno romanje »planincev«, ki se navadno z avtom pripeljejo do Doma na Boču, opravijo »zahteven« pohod do rastišča velikonočnice in se po okrepčilu v domu vrnejo v dolino. Tisti, ki se boste namesto tega povzpeli na vrh Boča, pa boste v lepih dneh nagrajeni s čudovitim razgledom na Haloze, Slovenske gorice, Kozjansko, Dravsko polje in obronke Pohorja.

Na Boč vodi vrsta markiranih poti; najkrajši, a tudi najbolj strmi sta tisti, ki se začneta na robu Zgornjih Poljčan. Pot čez Babo vodi naravnost proti Domu na Boču, gozdna učna pot (Detičkova pot) pa je speljana bolj proti vrhu, kar lahko izkoristimo za zanimiv krožni izlet.

Osnovni podatki

Zahtevnost
Dobro markirana, večinoma precej strma pot.
Dostop
Na Boč se bomo odpravili iz Zgornjih Poljčan, vasi na desnem bregu Dravinje.
Dolžina
Zgornje Poljčane–Dom na Boču: 1 ura
Dom na Boču–vrh Boča: 1 ura
Spust v dolino po gozdni učni poti: 1 ura 30 minut
Skupaj: 4 ure
Višina
978 m
Višinska razlika
650 m
Čas obiska
Na pot se lahko odpravite v vseh letnih časih; po dežju boste verjetno precej blatni. Med poletnim vzponom vas bo večino poti ščitil gozd, ki pokriva severna pobočja Boča. Priporočljiv je seveda izlet v lepem in jasnem vremenu s čistim ozračjem.
Priporočam
Pot je občasno strma in po dežju precej blatna. Dobra obutev (ki je ni škoda) in planinske palice zato ne bodo odveč.
Karta
Posavsko hribovje, vzhodni del, 1 : 50.000

Iz Zgornjih Poljčan mimo Babe

Vzpon po severnih pobočjih Boča se začne v Zgornjih Poljčanah, vasi med Dravinjo in Bočem, le nekaj kilometrov oddaljeni od Slovenskih Konjic. Avtocesto Ljubljana–Maribor zapustimo na izvozu Slovenske Konjice, nato pa sledimo kažipotom proti Poljčanam skozi Žiče (tam si lahko ogledate Žičko kartuzijo), Loče in vrsto manjših vasi, dokler se ne znajdete na križišču, kjer vas kažipot usmerja le v Ptuj in Rogaško Slatino, o Poljčanah pa ni ne duha ne sluha (čeprav jih že vidite pred seboj). Tam zavijete desno (proti Rogaški Slatini) in po dobrem kilometru pridete v Zgornje Poljčane. Med vikendi bo (vsaj v času, ko cveti velikonočnica) smiselno parkirati v vasi, med tednom pa se lahko z avtom odpeljete do majhnega parkirišča nad vasjo – za središčem vasi vas kažipot usmeri proti Boču, hitro se dvignete po cesti med hišami, za zadnjimi hišami pa vas na ovinku na desni strani čaka lepo urejeno parkirišče.

S parkirišča se lahko proti Boču odpravite po markirani poti čez Babo ali po gozdni učni poti. Če se boste najprej odpravili na vrh Boča, začnite vzpon po gozdni učni poti, če je vaš prvi cilj Dom na Boču, pa bo pot čez Babo krajša (tudi gozdna učna pot vas pripelje do Doma na Boču, le da vas čaka petnajst minut hoje po dolgočasni položni gozdni cesti). Čez Babo vodi zelo široka, lepo markirana pot, na kateri se dobro vidijo posledice trum planincev, ki se vzpenjajo po njej. Na prvi polovici poti vas čaka strm vzpon, med katerim prečkate asfaltno cesto proti planinskemu domu, ki vas pripelje do Babe (535 metrov), skale, od katere se odpre lep razgled na Poljčane, ki so že dobrih 200 metrov pod vami.

Pri Babi pot, dotlej speljana naravnost po pobočju, zavije v desno in postane precej položna, gozd pa se zlagoma začenja spreminjati iz mešanega, v katerem so prevladovali borovci, v bukovega, ki vam poleti daje zanesljivo senco. Pot vas pripelje na ozko gozdno cesto, ki ji sledite v desno, že po nekaj metrih pa se vaša steza spet odcepi v levo in se začne vzpenjati nekoliko bolj strmo po pobočju (če bi nadaljevali hojo po gozdni cesti, bi prišli na asfalt nekaj prej kot sicer). Nekaj minut pred ciljem vas čaka še orientacijska zanka – drevesa okoli vas bodo kar naenkrat polna fluorescenčnih puščic, ki vas bodo pošiljale v levo. Ne dajte se zmesti, poiščite markacijo, ki vas bo popeljala naprej po položni poti do travnikov in asfaltne ceste, kjer boste že zagledali Dom na Boču.

Po krajšem počitku v domu se morate spomladi vsekakor odpraviti mimo cerkvice sv. Miklavža do rastišča velikonočnice (v času cvetenja to občutljivo rožico poleg ograje vsak dan branijo tudi lokalni planinci), nato pa se lahko vrnete v dolino po poti, po kateri ste se povzpeli, ali pa nadaljujete vzpon do vrha Boča.

Čez vrh Boča

Pot na vrh Boča se začne pri Domu na Boču (kažipot: Stolp na Boču). V začetku sledite velikonočnicam, s katerimi je označena gozdna učna pot, ki pelje tik nad asfaltno cesto. Čez nekaj sto metrov pri rumeni hiški pot zavije v levo, markacije pa vas začnejo voditi po široki peščeni precej strmi poti proti vrhu. Približno na polovici vzpona, ki v celoti poteka po pretežno bukovem gozdu, se pot razcepi: desno nadaljujete vzpon po položni poti, levo pa vas kažipot usmerja na strmo pot. Svetujem vam, da ne glede na vaše mnenje o svoji kondiciji ostanete na položni poti. Strma pot teče najprej precej položno v levo, nato pa se hitro vzpne po spolzkem pobočju do skalnega roba pod vrhom Boča. Namesto da bi nadaljevali vzpon čez rob (ta vzpon bi bil s pomočjo jeklenice ali dveh prav zanimiv in povsem varen), vas markacije usmerijo nazaj v desno, pod skalami, nato pa vas zlagoma zapustijo in vas prepustijo vašim orientacijskim in stezosledskim sposobnostim, ki vas bodo pripeljale nazaj na položno pot in nato po njej na južni vrh Boča. Vrh je popolnoma zaraščen in zato brez razgleda; reši vas razgledni stolp, od koder se v lepem vremenu odpre res lep razgled na okoliška gričevja.

Po obisku razglednega stolpa se lahko po poti, po kateri ste se vzpeli, spustite do Doma na Boču, lahko pa se po gozdni učni poti spustite naravnost do Zgornjih Poljčan. Če se boste odločili za ta spust, sledite markacijam, ki vodijo mimo stolpa na Boču po grebenu proti severnemu vrhu Boča, ki ga žal ne boste mogli obiskati, saj je na njem radijski oddajnik, ki ga varuje vojska. Pot zato kmalu zavije z grebena levo navzdol po pobočju, se izogne ograji okoli vojaškega objekta in vas skozi luknje v starejši ograji (ki lepo dokumentira, koliko prostora je za »učinkovito obrambo« potrebovala jugoslovanska vojska) popelje do široke makadamske ceste, po kateri se začnete zlagoma spuščati. Na koncu ceste vas markacije usmerijo na precej široko stezo, ki se kmalu razcepi, markacije pa (brez razlage) vodijo v obe smeri. Brez skrbi – obe poti vas bosta pripeljali v dolino, le da je desna nekoliko bolj slikovita, saj vodi ob skalnem robu, kjer vas v bližini kraške jame (Špelcine votline) čaka celo nekaj jeklenic, ki so v blatnem vremenu še kako dobrodošle.

Za skalnim robom se markirani poti spet združita in vas po kratkem spustu pripeljeta na gozdno cesto, po kateri se lahko odpravite proti Domu na Boču ali pa zavijete z nje desno navzdol po markirani poti, ki vas vodi po grebenu proti Finžgarjevemu križu. Med spustom vas čaka precej razcepov; kadar boste v dvomih (markacije ponekod niso dobro vidne), sledite desnemu kraku in tako boste zanesljivo prišli do precej zapuščene makadamske ceste, kjer boste nekaj metrov desno od sebe našli še en pomnik novejše zgodovine – Titov kamen.

Od tod po krajšem spustu okoli struge potoka pod vami pridete do krmilnice ob asfaltni cesti na Boč, pot pa vas vodi naravnost navzdol in vas po slabih petsto metrih pripelje do parkirišča, kjer ste pustili avto.

Štajerski Triglav ali Dvoglav?

Čeprav domačini Boču rečejo Štajerski Triglav, je Boč v resnici Dvoglav, saj ima poleg severnega vrha (977,6 metra), na katerem je postavljen radijski oddajnik, še južni vrh (975 metrov), na katerem stoji razgledni stolp. Oba vrha, med katerima je dobrih 230 metrov, sta le na najbolj natančnih zemljevidih (Geodetska uprava, 1 : 5.000), na katerih pa boste našli tudi staro pot čez oba vrha Boča (pred postavitvijo oddajnika in prihodom vojske), ki seveda zaradi ograj okoli oddajnika ni več prehodna.

Zemljevid Geodetske uprave, 1 : 5.000

Zemljevid Geodetske uprave, 1 : 5.000

Na vseh drugih zemljevidih je vrisan le severni vrh. Zemljevidi Geodetskega zavoda in iz njih izpeljani zemljevidi (Atlas Slovenije, planinske karte) vsebujejo še en »zanimiv podatek« – razgledni stolp so z južnega vrha prestavili na severnega. Tako kot še marsikje bi vam tudi v tem primeru svetoval, da ne zaupate povsem zemljevidu, ki ga imate s seboj, saj boste v nasprotnem primeru verjetno doživeli zanimiv »intervju« z oboroženimi sogovorniki.

Zemljevid Geodetske uprave, 1 : 25.000

Zemljevid Geodetske uprave, 1 : 25.000

 

Zemljevid poti

Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.