Področja » Vipavska dolina
Notes
- Rdeče pike na zemljevidu so izleti z opisi;
- Sive pike so izleti brez opisov;
- Zelene pike so kolesarske ture (s kratkimi angleškimi opisi).
Čaven (1242 m)
Severozahodno od Ajdovščine se nad sončno in toplo Vipavsko dolino vzpenjajo strme skalnate stene Čavna, grebena, ki na južni strani omejuje Trnovski gozd.
Čaven iz Lokavca (1242 m, Δ=1080 m, 5 ur)
Tudi v zimskih dneh si lahko brez posebne opreme privošćimo dolge vzpone - na primer iz Lokavca do Doma na Čavnu
Čaven iz Stomaža (1242 m, Δ=950 m, 4 ure)
Med izleti na Čaven ima tisti iz Stomaža zagotovo najbolj razgledno izhodišče, saj je vasica stisnjena visoko pod pobočje Čavna in tako ponuja obiskovalcu razgled po vsej Vipavski dolini.
Dolski maj (912 m, Δ=250 m, 2 uri)
Dolski maj je najbolj zahodna razgledna vzpetina na robu Gore, planote med Predmejo in Colom severno od Vipavske doline.
Gradiška Tura (793 m, Δ=500 m, 3.5 ure)
Po strmih pobočjih Nanosa nad Vipavo je do Gradiške Ture speljana najnižja slovenska zavarovana planinska pot, kjer si lahko tudi sredi zime privoščite čudovite plezalne užitke.
Kovk iz Vipavske doline (961 m, Δ=550 m, 3 ure)
Če vam je vzpon na Kovk s Cola prekratek, se odpravite nanj iz Vipavske doline, bolj natančno s ceste Ajdovščina–Col.
Kovk nad Colom (961 m)
Kovk je najbolj jugovzhodni vrh Gore, planote, ki se visoko nad Vipavsko dolino dviga vzhodno od Ajdovščine.
Kucelj iz Predmeje (1237 m, Δ=570 m, 3.5 ure)
Vzpon na Kucelj iz Predmeje je prijeten, ne pretežak izlet, ki v začetku teče po senčnem bukovem gozdu, od Doma na Čavnu pa pretežno po cvetočih kraških travnikih.
Kucelj iz Vrtovina (1237 m, Δ=1100 m, 6.5 ur)
Vzpon na Kucelj (ali do Doma na Čavnu) iz Vrtovina je verjetno eden najdaljših v tem delu Slovenije, saj se pot začne čisto na dnu Vipavske doline.
Kucelj na Čavnu (1237 m)
Kucelj je najvišji vrh v grebenu, ki severo-zahodno od Ajdovščine s strmimi stenami ločuje Vipavsko dolino od Trnovske planote.
Mala gora (1034 m, Δ=200 m, 2 uri)
Mala gora je razgledna travnata planota, stisnjena med strme apnenčaste stene, ki se zahodno od Ajdovščine dvigujejo nad Vipavsko dolino, in nekoliko višji Čaven.
Na Čaven po Srednječavenski poti (1242 m, Δ=580 m, 3 ure)
Po pobočjih Čavna se od Predmeje pa vsaj do Vitovelj vije položna, tu in tam zelo razgledna dobro uhojena pot, ki je ne boste našli na nobenem zemljevidu.
Na Kovk s Cola (961 m, Δ=320 m, 2 uri)
Kovk je najbolj jugovzhodni vrh Gore, planote, ki se visoko nad Vipavsko dolino dviga vzhodno od Ajdovščine.
Na Kucelj mimo Školja svetega Pavla (1237 m, Δ=900 m, 5 ur)
Če se radi povzpnete na Kucelj nad Vipavsko dolino, in ste izčrpali že večino drugih možnosti, si pot iz Vrtovina podaljšajte z obiskom Školja svetega Pavla.
Nanos iz Razdrtega (1262 m, Δ=640 m, 3.5 ure)
Po zanimivem strmem vzponu na Plešo, najbolj znan vrh Nanosa, boste (če vas ne bo odnesla burja) uživali v čudovitih razgledih na Vipavsko dolino in okolico.
Nanos iz Stran (1262 m, Δ=610 m, 4 ure)
Na Nanos se lahko odpravimo tudi Iz Stran, majhne vasice na obronkih Postojnske kotline
Od Abrama do Pleše (1262 m, Δ=560 m, 4.5 ure)
Izlet po sončnih Nanoških travnikih med Abramom (500 let staro kmetijo visoko nad Vipavsko dolino) in Plešo (najbolj izrazitim vrhom Nanosa) je najlepši v maju in juniju ko zacvetijo perunike.
Orlovca (860 m, Δ=320 m, 2 uri)
Orlovca je previsna stena na robu Gore. Do nje se bomo povzpeli s ceste Ajdovščina-Predmeja po Poti po Angelski Gori.
Otliško okno (820 m, Δ=580 m, 3 ure)
Vzpon iz Vipavske doline do naravne znamenitosti na robu Vipavske Gore.
Plaz (529 m, Δ=270 m, 1.5 ura)
Plaz je prijeten cilj krajšega družinskega izleta. Nanj so speljane markirane poti iz Vipave in z Gradišča pri Vipavi.
Pleša na Nanosu (1262 m)
Najbolj izrazit vrh Nanosa je Pleša, ki jo večina izletnikov poistoveti s celotnim Nanosom (ko rečemo »gremo na Nanos«, v bistvu mislimo »gremo na Plešo«).
Po Poti koscev iz Kamenj na Čaven (1242 m, Δ=990 m, 5 ur)
Iz Kamenj (vasice visoko nad Vipavsko dolino) so domačini speljali prijetno Pot Koscev, ki obuja spomine na čase ko so kosci in grabljice hodili pripravljat seno na Malo Goro.
Sončnica (867 m, Δ=450 m, 2 uri)
Sončnica je izrazita previsna skala na robu Gore s čudovitim pogledom na Vipavsko dolino. Do nje se lahko sprehodite s parkirišča ki ga uporabljajo jadralni padalci, ali pa se povzpnete po strmi poti od lovske koče nad Budanjami.
Stara Baba nad Ajdovščino (350 m, Δ=120 m, 1 ura)
Stara Baba je razgledna točka nad Ajdovščino s pogledom na celotno Vipavsko dolino. Nanjo se povzpnete po nemarkiranih poteh iz bližine izvira Hublja.
Sveti Miklavž nad Vipavsko dolino (445 m, Δ=200 m, 2 uri)
Kratek sprehod vas bo iz Gradišča popeljal do cerkvice visoko nad Vipavsko dolino
Škavnica (734 m, Δ=490 m, 3 ure)
Škavnica je ogromna apnenčasta plošča sredi borovih gozdov na zahodnih pobočjih Nanosa. Tam boste lahko občudovali globoke škraplje ali pa razgled na Vipavsko dolino, Jadransko morje in italijanske Alpe.
Školj sv. Pavla (498 m, Δ=370 m, 2 uri)
Severno od Vrtovina, vasi med Ajdovščino in Novo Gorico, se na pobočjih Kuclja nad Vipavsko dolino dviga zanimiva razgledna planotasta vzpetina s cerkvico sv. Pavla.
Veliki Rob iz Gojač/Zasoda (1236 m, Δ=1050 m, 6 ur)
Veliki Rob je eden najbolj opaznih vrhov na robu Čavna. Večino izletnikov bolj zanima Kucelj, zato boste med potepanjem okoli Velikega Roba verjetno doživeli več miru in tišine. Markirane poti iz Vipavske doline se Velikemu Robu izognejo (nekatere gredo na Kucelj, druge na Kopitnik), zato se bomo nanj povzpeli po nemarkiranih stezicah.