🇬🇧/🇺🇸 Čaven iz Lokavca

Izleti po Sloveniji » Vipavska dolina » Čaven » Čaven iz Lokavca

Severozahodno od Ajdovščine se nad sončno in toplo Vipavsko dolino vzpenjajo strme skalnate stene Čavna, grebena, ki na južni strani omejuje Trnovski gozd. Najvišji vzpon nanj vas čaka, če se boste na pot odpravili iz Lokavca, vasi na robu Vipavske doline. Ta izlet je med vsemi potmi na Čaven tudi najbolj razgleden – gozd se spremeni v kraške travnike že precej pod robom Male gore, ko se povzpnete nad njen skalnat rob pa boste ves preostali čas vzpona uživali v pogledu na Vipavsko dolino.

Osnovni podatki

Zahtevnost

Odlično označena, večinoma precej strma pot.

Dostop

Na Čaven se bomo povzpeli iz Lokavca, vasi na robu Vipavske doline.

Dolžina

Lokavec (cerkev)–Dom na Čavnu: 3 ure
Vrnitev: 1 ura 30 minut
Skupaj: 5 ur

Višina

Dom na Čavnu: 1242 m
Veliki Modrasovec: 1353 m

Višinska razlika

Lokavec–Dom na Čavnu: 1080 m
Lokavec–Veliki Modrasovec: 1200 m

Čas obiska

Na pot se lahko odpravite v vseh letnih časih. Vzpon v najhujši poletni vročini bi vam sicer odsvetoval, a tudi poleti je lahko na Čavnu zjutraj ali zvečer že prijetno hladno, še posebej če zapiha veter s Trnovske planote. Tudi zmerna burja ne bo prehuda ovira; če je hitrost vetra na tablah v Vipavski dolini nižja od 40 km/h, je med vzponom skorajda ne boste čutili. Amaterski botaniki se bodo na Malo Goro in Čaven seveda povzpeli (tudi) v pozni pomladi.

Priporočam

Pot je precej strma – palice so skoraj obvezne, planinska obutev pa ne bo odveč, a ni nujna.

Karta

Goriška, GZS, 1 : 50.000

Lokavec

Vzpon do Doma na Čavnu bomo začeli v Lokavcu, vasici, ki je le nekaj kilometrov oddaljena od Ajdovščine. Glavna cesta v Lokavec vodi iz središča Ajdovščine, za obiskovalce pa bo verjetno bolj enostaven dostop skozi zaselek Cesta:

• Avtocesto po Vipavski dolini zapustite na izvozu Ajdovščina in zavijete desno proti Ajdovščini.
• Na vseh večjih križiščih zavijate levo v smeri Nove Gorice, dokler po obvoznici mimo Ajdovščine ne pridete na staro magistralno cesto.
• Po dveh kilometrih vožnje le nekaj metrov za začetkom zaselka Cesta zavijete desno na ozko cesto proti Lokavcu.
• Od odcepa v Cesti vas čakata dva kilometra vožnje po ozki asfaltni cesti skozi Lokavec, do središča vasi, kjer se z desne priključi glavna cesta iz Ajdovščine.
• Po nekaj metrih boste na levi zagledali precej moderno cerkev sv. Lovrenca, na desni pa vas kažipot opozori na markirano pot proti Čavnu. Avto lahko pustite na parkirišču nasproti cerkve.

Pot proti Čavnu nas v začetku vodi po asfaltni cesti med cerkvijo in potokom. Na prvih hišah že najdemo markacije, ki nas zanesljivo popeljejo po ozkih cesticah strnjene vasice do kolovoza, kjer se začne prvi vzpon. Kolovoz se hitro dvigne nad zadnje hiše v vasi in nas med vinogradi popelje v borov gozdiček, kjer se začne še nekoliko hitreje dvigati, ter po nekaj metrih pripelje do prvega orientacijskega problemčka – znajdemo se na razpotju, markacij, ki so nas do tam zvesto vodile, pa kar naenkrat ni več.

Tudi na tem razpotju se izkaže, da preveč premišljevanja prej škodi kot koristi. Pogled na karto bo hitro pokazal, da se vzpenjamo po desni strani poti, zarisane na karti, zato se boste verjetno tudi vi najprej odločili za vzpon po levem kolovozu, ki kmalu pripelje do ograjenega travnika. Pred ogrado so vidni celo ostanki markacij, ki vas bodo s svojo očitno starostjo opozorile na to, da se je potek poti spremenil in da se bo treba vrniti do razpotja.

Ko uspešno ugotovimo, da levi kolovoz ne vodi v pravo smer, in se začnemo vzpenjati po desnem kraku, smo na vrhu klanca nagrajeni z naslednjo markacijo. Po kolovozu se nato vzpenjamo še nekaj minut; ko tudi ta kolovoz zavije levo na travnik, nadaljujemo pot naravnost po široki stezi skozi gozd.

Vzpon do Male Gore

Markirana steza nas po nekaj minutah hoje po gozdu pripelje do makadamske ceste, ki iz zaselka Kovači pelje do kmetije Kovačevše. Poznavalci to cesto pogosto izkoristijo za krajšanje poti, kar dokazuje tudi majhno parkirišče tik ob mestu, kjer markirana pot prečka cesto. Markacije nas vodijo naravnost navzgor, do Žegnane skale (oglejte si zanimive balvane levo od poti), kjer se markirane poti razcepijo. Levo se lahko odpravimo do slapa v Gradcu, desno na Kovače in Gradišče, naravnost navzgor pa vodi pot na Čaven.

Med hojo po gozdu, ki se počasi spreminja iz borovega v nizkega pretežno listnastega, kakršnega smo navajeni na pobočjih Nanosa ali Slavnika, si oglejte zanimivo sestavo tal, kjer se apnenčaste skale mešajo z izrazito flišnimi vložki. Z desne se nam kmalu pridruži še prijetno žuboreč potoček, ki popestri drugače precej enolično pot. Steza, po kateri hodimo, nas pripelje prav do potoka, v katerem se lahko osvežimo, nato pa zavijemo levo navzgor na razgledne travnike, s katerih se odpre lep pogled na skalna pobočja Male gore nad nami.

Uživanje v lepem razgledu moramo seveda tudi plačati; v vetrovnih dneh nas bo po zatišnem gozdu na travnikih presenetila burja, a le za kratek čas, saj se nam z desne hitro spet približa gozd in nas zavaruje pred vetrom. Gozd nas v začetku vljudno spremlja na desni strani in nam daje še zadnjo možnost, da se razgledamo po Vipavski dolini, nato pa stezica zavije naravnost v gozd in razgledov je za skoraj eno uro nepreklicno konec.

Po nekaj minutah nas markacije spet pripeljejo do kolovoza, kjer se bomo morali malce razgledati in poiskati naslednje markacije, ki se skrivajo nekaj metrov desno od nas. Preden se zaženete naprej po precej strmem pobočju, si vzemite nekaj minut časa in si oglejte majceno kapelico in jaslice levo od poti. Pred njimi je v zavetrju postavljena tudi klopca, ki kar vabi, da se pred začetkom strmega vzpona po pobočjih Male gore odpočijemo. Od tod naprej nam steza ne bo več prizanašala; po nekaj minutah pridemo do strmih pobočij Male gore, kjer nas čaka tristo metrov višinske razlike. Premagali jo bomo v kratkih ključih, ki se vzpenjajo po gozdnatem pobočju vzhodno od pečin, ki smo jih občudovali iz doline.

Mimo Male Gore do Čavna

Ozka stezica, ki nas vodi strmo navzgor po pobočju Male gore, je ves čas speljana po redkem gozdu, ki nam uspešno zakriva razgled, le levo od sebe bolj čutimo kot vidimo skalovje, ki smo ga občudovali iz doline. Ko se končno izvijemo iz gozda in se znajdemo na strmih kraških travnikih, z začudenjem ugotovimo, da smo prišli že tik pod skalni rob Čavna. S travnikov se najprej odpre pogled na skalovje Male gore, nato pa še na Vipavsko dolino, ki leži sedaj že skoraj devetsto metrov pod nami.

Pot nas vodi nad gozdom čez travnike, nato pa zavije levo na greben (tu nas spet pričaka burja) in se razcepi. Oba kraka sta markirana, kažipota, ki bi nam olajšal odločitev, pa ni nikjer. A nič hudega; če se boste odpravili desno, vas čaka nekoliko bolj strma in prepišna pot po grebenu, če zavijete levo, boste hodili po malce bolj položni in daljši zavetrni stezi. Tik pod grebenom se stezi spet združita in nas med skalami pripeljeta do grebena, kjer si lahko končno ogledamo skoraj celotno Vipavsko dolino, Vipavska Brda v ozadju, pa tudi Nanos in Hrušico na vzhodu.

Preden čez razgledne travnike pohitimo do Doma na Čavnu (od njega nas loči le še borih 170 metrov višinske razlike), se splača nameniti nekaj minut pohajkovanju ob grebenu. Med skalami je speljanih precej drobnih stezic, po katerih se lahko smukamo tik nad robom in uživamo v razgledih na Vipavsko dolino. V nadaljevanju poti postajajo z vzponom po travnikih razgledi vse bolj obširni in dobrih sto metrov nad Malo goro se v daljavi zasveti Jadransko morje ... seveda le ob odlični vidljivosti.

Tik pred ciljem našega izleta se z desne priključi pot iz Stomaža, nato pa skozi manjšo zatišno dolinico v nekaj minutah dosežemo Dom na Čavnu. Po krajšem počitku se lahko odločite za vrnitev v dolino (najbolje po poti, po kateri smo se povzpeli), najbolj zagrizeni pa se lahko povzpnete še na Veliki Modrasovec (sledite kažipotom proti Golakom, ki vas usmerijo na stezico na pobočju nad domom).

Zemljevid poti

Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.