🇬🇧/🇺🇸 Otliško okno

Izleti po Sloveniji » Vipavska dolina » Otliško okno

Severno nad Vipavsko dolino se dvigujejo strma apnenčasta pobočja – na vzhodu Nanos, od Cola do Predmeje sega Gora, zahodno od Predmeje pa se razteza Čaven, ki se proti severu nadaljuje v obširni Trnovski gozd. Na teh pobočjih boste hitro opazili vrsto zanimivih kraških pojavov, od vrtač in škrapelj do manjših kraških jam, tik pod vrhom pa je narava izoblikovala več naravnih oken, od katerih je najbolj znano Otliško okno.

Ljudje so si nastanek Otliškega okna razlagali z zanimivimi legendami – tako naj bi okno v jezi naredil hudič s svojim rogom (celotno zgodbo si lahko preberete če se boste povzpeli do okna) – dejstvo pa je, da je okno poimenovalo bližnjo vas Otlica (ki se tako imenuje zato, ker je gora v njeni bližini votla), vas pa je potem vrnila ime oknu.

Do Otliškega okna se lahko sprehodite po kraških travnikih iz Otlice, lahko se odpravite po nekoliko daljši, a še vedno položni poti iz Predmeje ali Cola, tisti, ki ljubite vzpone, pa se boste do njega odpravili iz Vipavske doline, najbolje od izvira Hublja nad Ajdovščino.

Osnovni podatki

Zahtevnost

Odlično označena, občasno strma pot.

Dostop

Do Otliškega okna se bomo povzpeli od izvira Hublja nad Ajdovščino.

Dolžina

Hubelj – Otliško okno: 1 ura 30 minut
Vrnitev: 1 ura
Skupaj: 3 ure

Višina

820 m

Višinska razlika

600 m

Čas obiska

Kraški travniki okoli Otliškega okna so najlepši spomladi in v zgodnjem poletju, na pot pa se lahko odpravite v vseh letnih časih. Odsvetoval bi vzpon v poletni vročini (ker se boste v skalah pod vrhom vzpona dobesedno stopili) ali v vetrovnih dneh.

Priporočam

Planinske palice bodo v drugi polovici vzpona še kako dobrodošle, tudi v planinskih čevljih bo hoja lažja kot v športnih copatih, vsekakor pa ne pozabite na vetrovko – tudi v toplih in mirnih dneh vas lahko na vrhu preseneti neprijetno mrzel veter.

Karta

Goriška, 1:50.000

Izvir Hublja

Vzpon proti Otliškemu oknu bomo začeli pri izviru Hublja, ki je tudi sam po sebi zelo zanimiv, še posebej po obilnem deževju, ko voda v mogočnem slapu bruha iz skalnih sten. Do izvira Hublja, ki je od centra Ajdovščine oddaljen slaba dva kilometra, vodi dobro označena asfaltna cesta.

Če se boste odločili, da se boste do Ajdovščine pripeljali po avtocesti, sledite znakom za center Ajdovščine, v centru zavijete desno, čez dobrih 100 metrov pa vas za mostom čez potok kažipot proti izviru Hublja usmeri levo. Mnogo bolj prijetna pot do Ajdovščine vodi preko Hrušice in Cola, tudi če se boste odločili za to pot, zavijete v centru Ajdovščine najprej desno ter že čez nekaj metrov zagledate kažipot.

Ozka asfaltirana cesta proti Hublju se začne na koncu Ajdovščine počasi dvigovati proti pobočjem Gore. Vsa večja križišča so dobro označena, na vseh križiščih, kjer ne boste opazili kažipota, pa se držite prednostne ceste. Ob izviru Hublja boste opazili manjše parkirišče, nekaj dodatnega prostora pa boste našli še nekoliko višje ob cesti ali ob gostišču nad izvirom.

Markirana pot proti Otliškemu oknu se začne pri ograji, s katero je izvir zavarovan (Hubelj je eden od vodnih virov Ajdovščine, zato si izvira ne morete več ogledati od blizu), kjer vas markacije usmerijo na ozko stezico, ki se hitro dvigne do gostišča nad izvirom. Malce bolj pozoren pogled vam bo hitro pokazal naslednjo markacijo, spretno skrito na skali tik nad tlemi, ki vas usmeri na dobro uhojeno stezico, ki se začne precej hitro dvigovati skozi redek mešan gozd.

Vzpon mimo Gur

Po krajšem, nekoliko bolj strmem vzponu se pot položi in nas pripelje na kraški travnik, v jesenskih dneh dobesedno posejan z modrimi cvetovi možin in rdečkastimi cvetovi gorskega luka. Od tod si lahko prvič nekoliko od bližje ogledamo pobočja, preko katerih se bomo vzpeli, a le za trenutek, kajti pot hitro zavije nazaj v gozd in nas pripelje do Gur, kjer se združi s stezico, ki se do Otliškega okna vzpenja iz zaselka Gorenje. Na tem mestu vas bo verjetno presenetil ptičji vrvež – domačini so sredi gozda postavili ptičjo krmilnico, za katero skrbijo tudi preko poletja.

Na Gurah se začne pot proti Otliškemu okno precej bolj strmo vzpenjati – nič čudnega, saj smo do Gur prehodili skoraj polovico poti in premagali le slabo tretjino vzpona. Pot je po precej strmem pobočju speljana v udobnih okljukah, ki jih seka množica bližnjic. Verjetno se boste med vzponom odločili, da boste sledili markacijam, med spustom pa bodo bližnjice še kako dobrodošle.

Kmalu nad Gurami vas čaka zanimiv kažipot, ki vam pove, kaj vas čaka na Gori – poleg pogleda na sončno Vipavsko dolino lahko pričakujete tudi srečanje s samim hudičem. A brez strahu – nisem še slišal, da bi ga kdo od takrat, ko je naredil luknjo v Gori, tudi zares videl.

Med vzpenjanjem se odpirajo tudi zanimivi razgledi – najprej se vam bo skozi drevje odprl pogled na Čaven, nato boste pred sabo zagledali strme skalne stene naravne utrdbe, ki se dviguje sredi pobočja. Le nekaj metrov nad temi stenami se od markirane poti odcepi ozka stezica, ki vas pripelje do prvega razglednika, kjer lahko v zatišju na prijazni klopci občudujete pogled na Vipavsko dolino.

Otliško okno

V nadaljevanju vzpona postaja gozd vse bolj redek, dokler se tik pod vrhom ne znajdete v pokrajini, ki bi jo mirno lahko srečali kjerkoli v slovenskih Alpah, iluzijo razkrivajo le primorske vonjave, ki jih širijo  grmički šetraja, posejani med skalami ob poti. Že čez nekaj minut boste sredi skalnega pobočja nad sabo zagledali cilj današnjega vzpona, kažipot ob poti pa vas bo opomnil tudi na Malo Otliško okno, ki se skriva le nekaj metrov nad potjo.

Če imate le malce plezalnih spretnosti, se lahko do Otliškega okna povzpnete po stezici, ki pelje skozi Malo Otliško okno, drugače pa lahko nadaljujete vzpon po markirani poti, ki se po grapi dvigne do kapelice, kjer zbiralce žigov čaka še ena trofeja. Od kapelice do Otliškega okna vas loči le še nekaj minut hoje po kraških travnikih – ves čas se držite desne poti, ki vas bo pripeljala do počivališča nad oknom.

Otliško okno je priljubljena izletniška točka, zato boste okoli klopi nad oknom verjetno naleteli na precejšnjo gnečo. Nič hudega, po ogledu samega okna se umaknite na travnik, preko katerega ste prišli do okna ter se sprehodite do skalnega roba – poleg miru in tišine boste tam verjetno našli tudi netreske, ki so si našli zavetje v skalnih razpokah.

Izlet do Otliškega okna lahko nadaljujete po položnih poteh proti Predmeji ali Sinjemu vrhu, če pa vas bo na vrhu pričakal neprijeten mrzel veter, ki je pozdravil tudi mene, se boste verjetno raje odločili za vrnitev v toplo Vipavsko dolino. Po spustu do izvira Hublja si boste žejo in lakoto uspešno potešili v gostišču tik nad izvirom.

Zemljevid poti

Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.