🇬🇧/🇺🇸 Kucelj iz Vrtovina

Izleti po Sloveniji » Vipavska dolina » Kucelj na Čavnu » Kucelj iz Vrtovina

Vzpon na Kucelj (ali do Doma na Čavnu) iz Vrtovina je verjetno eden najdaljših v tem delu Slovenije, saj se pot začne na dnu Vipavske doline, večina drugih izletov do teh dveh ciljev pa se začne nekaj više, na pobočjih ali terasah nad dolino. Precej dolgotrajen in naporen izlet lahko začinite še s krožno potjo po starih kolovozih in obiskom Školja sv. Pavla, gradišča, ki je bilo naseljeno že pred prihodom Rimljanov v Slovenijo.

Osnovni podatki

Zahtevnost

Dobro označena, v zgornjem delu precej strma pot.

Dostop

Izlet se začne v Vrtovinu, vasi med Ajdovščino in Novo Gorico.

Dolžina

Vrtovin–Kucelj: 3 ure 30 minut
Spust: 2 uri 30 minut
Spust po ovinkih: 3 ure
Skupaj: 6 do 7 ur

Višina

1237 m

Višinska razlika

1100 m

Čas obiska

Na pot se lahko odpravite v vseh letnih časih; po dežju bo pot pod pobočji Čavna precej mokra in blatna.

Priporočam

dobro planinsko obutev in planinske palice.

Karta

Goriška 1 : 50.000

Iz Vrtovina proti Kuclju

Izlet začnete v Vrtovinu, vasi severno od stare magistralne ceste Ajdovščina–Nova Gorica. Avtocesto po Vipavski dolini zapustite na izvozu Ajdovščina (in nadaljujete vožnjo proti Novi Gorici) ali Vogrsko (in sledite kažipotom proti Ajdovščini). Približno na polovici poti med izvozoma boste naleteli na enega najkrajših naselij na slovenskih cestah, saj je od table za začetek Vrtovina do table za njegov konec manj kot 100 metrov. Tam zapustite magistralno cesto in zavijete proti severu. Po krajši vožnji med hišami boste pripeljali do lično urejenega kozolca s starim vozom, levo od njega pa boste opazili širok makadam, na katerem lahko parkirate. Parkirate lahko tudi pri šoli kraj vasi (seveda le ob koncih tedna) ali pri pokopališču – zapeljete se naravnost skozi vas, šola je zadnja hiša na levi strani pred pokopališčem.

Če ste se odločili za domačinom bolj prijazno parkiranje na začetku Vrtovina, se po asfaltni cesti mimo cerkve sprehodite skozi to slikovito vipavsko vas. Med sprehodom vas bo najprej spremljal potok, nato vas bo visoko nad vami pozdravil Kucelj na Čavnu, sredi vasi pa si oglejte tudi zanimiv osmerokoten zvonik cerkve sv. Marije. Pred šolo se morate odločiti, ali boste sledili markacijam ali pa boste raje zaupali svojim občutkom.

Markacije proti Kuclju in Čavnu vas spremljajo že vse od magistralne ceste. Mimo šole jim sledite po ozki asfaltni cesti, ki se med šolo in pokopališčem usmeri v levo, nato pa se hitro vzpne do zadnjih (zapuščenih) hiš v vasi, kjer se spremeni v kolovoz. Ta vas v nekaj minutah vzpona po razglednem travnatem pobočju pripelje do Subanov, kjer vas spet pričaka asfalt. Na razcepu v Subanih nadaljujete vzpon naravnost proti Kuclju, ki ga ves čas vidite pred seboj (desna cesta vodi nazaj v dolino, leva pa proti Kocjanom). Že čez nekaj metrov pa vas čaka manjše orientacijsko presenečenje – na zidu desno od ceste vam komaj vidna markacija namigne, da zapustite asfalt in se začnite vzpenjati po ozki zaraščeni stezici desno po pobočju.

Po pobočjih Kuclja

Takoj za prvim gozdičkom se stezica spremeni v kolovoz; markacijam sledite v levo skozi leso, nato pa nad robom travnika čez potok po vse širšem kolovozu do asfaltne ceste v Guštinih. Na tej zavijete levo, nato pa desno okoli kapelice in po dobrih sto metrih levo na dobro utrjeno makadamsko cesto. Ko boste že dodobra naveličani hoje po asfaltu in makadamu, vas bo končno osrečil kažipot proti Čavnu, ki vas usmeri desno na kolovoz. Po dvajsetih minutah položnega vzpona se lahko na razcepu odločite, ali se boste povzpeli na Kucelj ali na Čaven (čez Malo goro). Pot proti Kuclju (levi krak) v začetku teče po kolovozu, nato pa zavije v grapo, ki jo je poleg planincev posvojil tudi manjši potoček, zato je po dežju neprijetno blatna in spolzka. Grapa je ponekod precej zaraščena, redke markacije vas pošiljajo naravnost v robidovje, zato se raje umaknite na desni travnik, kjer boste hitro opazili grapi vzporedno stezico.

Pozor: Tu in tam boste v grapi naleteli na ostanke električnega pastirja. Žice, dobro skrite med listjem, vas bodo mimogrede »položile« v blato.

Na vrhu krajšega vzpona zapustite grapo in sledite skalnati stezi, ki se zložno dviga skozi redek gozd do razglednih travnikov (lep je pogled na Črne hribe, sredi katerih se blešči Pedrovo), kjer zavije v desno in vas (po uri in pol vzpona iz Vrtovina) končno pripelje k vznožju Kuclja. Z desne se priključi pot s Školja sv. Pavla, vas pa markacije popeljejo strmo navzgor po stezici, ki se v ključih dviga po precej strmem pobočju. Tu in tam se znajdete na skalnem robu, od koder se odpre pogled na Vipavsko dolino, Vipavska Brda in Kras, v ozadju pa boste že opazili Jadransko morje.

Nad 1000 metri nadmorske višine se gozd zredči, steza, speljana po kraških travnikih, poraslih z redkimi borovci, pa vas v nekaj minutah pripelje do starega kolovoza, ki se skozi Ušja vrata spušča s Trnovskega gozda v dolino. Ne sledite mu, temveč zavijte nazaj desno proti Kuclju, ki ga že vidite pred seboj. Čaka vas le še strm vzpon do grebena, nato pa nekoliko bolj zložen vzpon ob njem do vrha Kuclja, kjer boste med počitkom zagotovo uživali v čudovitih razgledih. S Kuclja se lahko vrnete v Vrtovin po poti, po kateri ste se povzpeli, lahko pa uberete tudi eno od krožni poti:

• Spustite se proti Domu na Čavnu, na sedlu, kjer se začne pot vzpenjati proti planinskemu domu, pa zavijete desno (proti Kamnjam) in se spustite do Male gore (spust je opisan v izletu iz Stomaža na Čaven). Tam zavijete desno proti Vrtovinu. Pot se pod pobočjem Kuclja združi z markirano potjo, po kateri ste se povzpeli. Po tej se nato vrnete v Vrtovin.
• Če bi se radi med spustom izognili asfaltu in makadamu, se lahko s Kuclja spustite po nemarkiranih (a dobro vidnih) kolovozih. Ta pot je opisana v naslednjem razdelku.

Spust v Vrtovin

S Kuclja se po markirani poti spustite do kolovoza (lahko pa se do kolovoza odpravite tudi po travnikih nad robom Čavna), kjer jo zapustite in se začnete spuščati po dobro utrjenem starem kolovozu. Ta se v dolgih okljukih zlagoma spušča proti dolini, med spustom pa lahko občasno občudujete strme skalnate stene pod vrhom Čavna. Tudi sicer je pot precej bolj razgledna kot vzpon na Kucelj, saj boste med borovci marsikdaj uzrli Vipavsko dolino pod seboj.

Med spustom postaja gozd vse gostejši, čedalje več je tudi razcepov, na katerih se vedno držite levega širokega kolovoza, ki vas končno pripelje do makadamske ceste. Po njej lahko nadaljujete pot v Vrtovin (tako se izognete neprijetni blatni grapi, po kateri ste se vzpenjali), tisti z nekoliko več orientacijskega čuta pa zavijte desno na kolovoz, ki se hitro spušča po pobočju. Ta kmalu zavije v levo in vas hitro pripelje na razgledne travnike in razcepa pred prvim ostrim desnim ovinkom. Na tem razcepu vas čakajo dve popolnoma obledeli leseni puščici in puščica k sv. Pavlu, ki kaže naravnost v nebo. Čeprav (po Bibliji sodeč) ta puščica kaže v pravo smer, vam pri izbiri poti verjetno ne bo prav nič koristila, saj se tja bržkone še ne nameravati hitro podati, zato nadaljujte hojo levo po ozki stezici, ki precej naravnost teče po pobočju.

V začetku dokaj lepa uhojena stezica postane kmalu precej blatna (poleti na teh pobočjih pasejo krave) in vas v nekaj minutah pripelje do neoznačenega razcepa. Ker je skalni rob Školja sv. Pavla dobro viden levo nad vami, odločitev ne bo težka – prava je širša pot, ki vodi levo navzgor. Na njej boste tu in tam opazili tudi planinske oznake (večinoma le rdeče črte), ki vas pripeljejo do napajalnika in naravnost mimo njega do manjšega travnika tik pod školjem. Tam zavijete desno skozi leso, nato pa po desni stezici čez skale na razgledne travnike Školja sv. Pavla.

Po travnikih se sprehodite do cerkve na školju, nato pa sledite ozki stezici (ne kolovozom, ki se spuščajo čez skale), ki levo mimo cerkve zavije do roba školja. Po krajšem sprehodu čez travnike se stezica razcepi; levi krak vas popelje zlagoma navzdol do skalnega roba, kjer nekoliko v desno poiščete prehod med skalami (lahko pa seveda poplezate čez krajši skalni skok). Pod skalami se stezica, po kateri ste se spustili, združi s širšo stezo, speljano pod skalnim robom. Zavijete levo in po nekaj metrih pridete do ostankov rimskega vodnega stolpa.

Med spustom od vodnega stolpa se na vseh razcepih držite leve. Stezica vas bo najprej popeljala na travnik, kraj njega pa se spremeni v kolovoz, ki vas čez potok pripelje do asfalta v Lozarjih. Takoj za prvimi hišami zavijete ostro desno na kolovoz, ki se spusti čez travnik in zavije desno v gozd. Kolovoz vas kmalu pripelje do naslednjega zaselka (Kocjanov), kjer po nekaj metrih asfalta med hišami pri kapelici spet zavijete desno na kolovoz. Ta v začetku zavije precej desno, prečka potok, nato pa se razcepi. Sledite levemu kraku navzdol ob potoku do kmetije, kjer se spremeni v makadamsko cesto, ki se asfaltu skozi Vrtovin priključi nekaj metrov pred šolo.

Zemljevid poti

Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.