🇬🇧/🇺🇸 Na Kovk s Cola

Izleti po Sloveniji » Vipavska dolina » Kovk nad Colom » Na Kovk s Cola

Kovk je najbolj jugovzhodni vrh Gore, planote, ki se visoko nad Vipavsko dolino dviga vzhodno od Ajdovščine. Čezenj je speljana "Pot po Robu", ki vas popelje po razglednem robu Gore od Cola do Predmeje, izkoristite pa jo lahko tudi za prijeten sprehod s Cola na vrh Kovka. Izlet na Kovk lahko seveda podaljšate še s sprehodom ob Robu, v vetrovnem vremenu verjetno le do Sončnice ali Podrte gore, morda pa vas bo prijetna stezica zvabila vse do Otliškega okna ali pa celo do Predmeje in Čavna.

Osnovni podatki

Zahtevnost

Dobro označena, večinoma položna pot.

Dostop

Pot na Kovk se začne tik za Colom, krajem na robu Gore nad Ajdovščino.

Dolžina

Col–Kovk: 1 ura
Vrnitev: 45 minut
Skupaj: 2 uri
Sprehod po Gori: 3 do 4 ure

Višina

961 m

Višinska razlika

Col–Kovk: 320 m

Čas obiska

Na pot se lahko odpravite v vseh letnih časih; sredi poletja bo bolj prijetno zgodaj zjutraj ali zvečer. Travniki od Kovka proti Podrti gori so nesramno prepišni že ob rahli burji.

Priporočam

Za vzpon na Kovk ne potrebujete planinske opreme.

Karta

Goriška, izletniška karta 1 : 50.000

Koordinate

Izhodišče: 45.885151,13.994895
Vrh: 45.887981,13.969153

Začetek poti Zemljevid poti

Raziščite pot

S Cola na Kovk

Izlet na Kovk začnete na robu Cola, ob cesti s Cola proti Predmeji. Če boste na Col prišli iz Ajdovščine ali Logatca (čez Kalce, Godovič in Črni Vrh), zavijte sredi Cola proti Predmeji. Če se boste odločili za cesto, ki pelje iz Logatca skozi Kalce, nato pa čez Hrušico in Podkraj (ta je meni najbolj všeč), zavijte na Colu ostro desno proti Idriji, kmalu nato pa levo proti Predmeji.

Nedaleč za tablo, ki označuje konec Cola, se v desno odcepi asfaltna cesta proti Žagoliču, na levi strani pa boste opazili veliko parkirišče, kjer pustite avto. Za parkiriščem boste hitro našli kolovoz, ki vodi levo v borov gozd. Pred kolovozom je tudi kažipot, ki vas usmerja na Pot po Robu, le nekaj metrov kasneje pa boste zagledali prve markacije. Pot v začetku vodi po širokem kolovozu, ki se zlagoma dviga po prijetnem borovem gozdičku med travniki, bogato posejanimi s travniškimi rožami. Po nekaj minutah postane gozd nekoliko bolj gost, v levo in desno se cepijo stezice in poti, a kar vztrajajte na najširšem kolovozu. Ta vas kmalu po poseki, čez katero je speljan daljnovod, pripelje na travnik, kjer zavije v desno, vi pa ga zapustite in sledite markacijam, ki vas pošljejo naravnost na ozko stezico. Tu se pot prvič približa robu, zato se morda splača zaviti nekaj metrov v levo in si ogledati Vipavsko dolino, ki jo še vedno večinoma skrivajo drevesa, s katerimi je poraščeno južno pobočje Kovka.

Stezica se čez travnik hitro vzpne proti borovemu gozdičku onkraj njega, v gozdičku pa postane zelo položna in vas popolnoma naravnost (kot bi jo potegnili z ravnilom) vodi med prijetno dišečimi borovci. Po naslednjem kratkem vzponu se znajdete na precej večjem travniku, desno pa se odpre razgled na sosednjo Križno goro. Na koncu travnika zavije markirana pot ob robu travnika levo navzgor in markacije vas vodijo po nekoliko bolj strmem pobočju skozi bukov gozd naravnost proti vrhu Kovka. Nekaj metrov pred vrhom vas pot pripelje do travnika, do križa, ki označuje vrh, pa je le še nekaj minut hoje.

Opozorilo: Prvo markacija, ki vas pošilja v levo, boste opazili že sredi travnika, nato pa morda zaman iskali pot po travniku navzgor. Odpravite se raje čez travnik do gozda, tam boste hitro opazili stezo proti vrhu.

Z vrha Kovka se odpre čudovit pogled na okoliške hribe, od Nanosa in Gradiške ture na jugu do Sinjega vrha, Čavna in Kuclja na severozahodu. Pod vami kot na dlani leži Vipavska dolina, za katero boste v lepem vremenu opazili greben Črnih hribov, nekoliko bolj levo od nje pa se dvigata Vremščica in Slavnik.

V vetrovnem vremenu se boste verjetno s Kovka odpravili nazaj proti Colu, v brezvetrju pa si morate vzeti še nekaj časa za potepanje po Gori.

Potepanje po Gori

Markirana pot s Kovka vas lahko pripelje do Predmeje. Če vam dobrih deset kilometrov poti ne dela preglavic (in če vam bo uspelo koga prepričati, da vas pride iskat v Predmejo), se odpravite prav do tja, tisti, ki se morate vrniti na Col, pa se boste verjetno odločili za krajše sprehode – do Podrte gore ali Otliškega okna ali pa le do bližnje Sončnice, prve travnate ravnice pod Kovkom.

Ozka stezica se s Kovka hitro spusti proti položnim travnikom severno od njega in vas v nekaj minutah pripelje do Sončnice, odskočišča zmajarjev. Tam vas v prijaznem zavetrju borovega gozdička čakajo klopce in mize, kjer lahko v miru pomalicate tudi ob nekoliko hujši burji.

Travniki, po katerih hodite, so prepredeni z električnimi pastirji, mimo katerih vas popeljejo dobro načrtovane stopnice ali vrzeli v ogradah. Večina ni postavljena na markirani poti, ampak nekoliko bolj proti robu travnikov, zato bo bolje, da ne sledite markacijam, ampak razgibani ozki stezi, ki je speljana tik ob strmem robu Gore. Ta vas kmalu pripelje do naslednjega vrha (897 m), od koder se odpre pogled na Kraguljc, Podrto goro in Pravi vrh (830 m) za njima. Če vas bo (tako kot je mene) nadlegovala burja, se boste verjetno že tukaj odločili za vrnitev. Do Cola se lahko vrnete po markirani poti ali pa pri Sončnici zavijete levo na kolovoz, ki vas pripelje do prvih hiš, pred katerimi se v desno odcepi kolovoz, ki vas po slabem kilometru pripelje na markirano pot pod Kovkom.

Zemljevid poti

Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.