Izleti po Sloveniji » Vipavska dolina » Pleša na Nanosu » Nanos iz Stran
Slovenska planinska pot (SPP) pride na Nanos po položnih gozdovih iz Podkraja, nato pa se s Pleše zlagoma spusti v Strane, vasico na severnem robu Postojnskega polja, od koder ji lahko po vzhodnih obronkih Nanosa sledimo do Predjamskega gradu. Markirano pot bomo izkoristili za vzpon na Plešo, ki ga lahko popestrimo še z obiskom cerkvice svetega Brica (na zemljevidih boste našli tudi sv. Brikcij, več o tem v razdelku Kje je že sv. Bric) in z vzponom na Suhi vrh, najvišji vrh Nanosa.
Osnovni podatki
- Zahtevnost
- Odlično označena, le tu in tam precej strma pot.
- Dostop
- Na Plešo se bomo povzpeli iz Stran, vasice na severnem robu Postojnskega polja.
- Dolžina
- Strane–Pleša: 2 uri
Vrnitev: 1 ura 30 minut
Skupaj: 4 ure - Višina
- 1262 m
- Višinska razlika
- 610 m
- Čas obiska
- Na pot se lahko odpravimo v vseh letnih časih, saj teče večinoma po gozdu, ki nam bo tudi poleti dajal prijetno senco.
- Priporočam
- Pozimi je pot v zgornjem delu pogosto zasnežena, zato dobra obutev ne bo odveč. Palice boste zares potrebovali le na najbolj strmih delih poti.
- Karta
- Notranjski Kras, 1 : 50.000
Vzpon iz Stran
Izlet na Plešo bomo začeli v Stranah, vasici na robu Postojnskega polja. Tako kot v marsikateri kraški vasici boste tudi v Stranah verjetno imeli težave s parkiranjem. Edino kolikor toliko ustrezno mesto, ki sem ga našel, je bila okolica košarkarskega igrišča, približno 150 metrov oddaljenega od cerkve, kjer nas čakajo prve markacije. Preden se odpravite po ozki cesti levo med hišami, si oglejte zaščiteni tisi ob cerkvi – tisovec je najdebelejša znana tisa v Sloveniji in sodi med najstarejša slovenska drevesa (Vir: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave).
Asfaltna cesta, po kateri hodimo, se kmalu spremeni v makadam, ki nas popelje do konca vasi, kjer se razcepi. Sledimo desnemu kolovozu navzgor po pobočju med travniki, onkraj katerih se odpre prvi pogled na Plešo, ki se zdi prav nemarno daleč. Oko nas tokrat ne vara – zračna razdalja je skoraj tri kilometre in pol, po poti pa bomo v eno smer naredili več kot pet kilometrov.
Pot se v začetku zložno vzpenja po sončnem kolovozu. Kmalu pridemo v pretežno iglast gozd, sestavljen v glavnem iz borovcev in posameznih smrek. Med potjo naletimo na več razcepov; vedno sledimo širši, bolj uhojeni poti, ki jo pokažejo tudi dobro vidne markacije. Po dvajsetih minutah vzpona je udobne hoje konec; po ostrem desnem ovinku nas čaka bolj strm vzpon skozi bukov gozd, ki nas bo spremljal skoraj do Pleše. Še petnajst minut naprezanja nas pripelje mimo cerkvice sv. Brica, ki stoji kakšnih 120 metrov od poti na naši desni (cerkvica je na večini zemljevidov vrisana popolnoma napačno, glej tudi Kje je že sv. Bric).
Mimo sv. Brica na Plešo
Vzpon lahko prekinemo z obiskom cerkvice (ne pozabite prebrati njene zanimive zgodovine na tabli, ki se vidi skozi okno) in krajšim počitkom, ki bo tistim z nekoliko slabšo kondicijo prišel še kako prav – čaka nas namreč najbolj strm del poti, speljan po kolovozu, tako zasutem s skalami, da so ga hudomušneži poimenovali »kamniti klanec« (oznako boste opazili tik pod vrhom). Za vztrajnost smo kmalu nagrajeni s prvim lepim razgledom na Postojnsko polje, od tod pa je le še pet minut do razcepa poti, kjer se leva pot proti Pleši položi in nas zlagoma odpelje proti cilju.
Med prijetno hojo po gozdu se bomo sprehodili mimo več poti, ki peljejo na Suhi vrh, nato pa nas bodo markacije popeljale na prve kraške travnike, od koder bomo poleg Postojnskega polja ugledali tudi Javornike in hribe nad Planino. Razgledne travnike kmalu zapustimo in nadaljujemo hojo po gozdu, do naslednjega hudo prepišnega travnika, ki ga po krajšem vzponu zapustimo in se onkraj grebena skrijemo v zavetrje. Čaka nas krajši spust, ki mu sledi razgibana pot po Nanosu. Stezica nas vodi po redkih gozdovih in čez vedno bolj zaraščajoče se travnike ter nas po približno dvajsetih minutah pripelje do Vojkove koče pod Plešo.
Po počitku pri koči se morate vsekakor sprehoditi do razglednika desno od televizijskega oddajnika (tam vas čaka pogled na Vipavsko dolino in Julijske Alpe) in na vrh Pleše, ki se skriva levo za kočo. Na vrh Pleše vas opozori tabla »razgledna točka«, ki se sramežljivo skriva za kočo, po krajšem vzponu skozi gozd (pot ni markirana) pa boste prišli do vrha, od koder se odpre pogled na Polhograjsko hribovje, Kamniške Alpe, Slivnico, Javornike, Snežnik, Vremščico in Slavnik. Z vrha Pleše se naravnost skozi gozd spustimo do markirane poti, po kateri smo se povzpeli, in se po njej vrnemo v Strane.
Kje je že sv. Bric?
Če ste si pred vzponom na Plešo ogledali izletniško karto Notranjski Kras, boste verjetno precej presenečeni, ko boste cerkvico sv. Brica zagledali med drevjem le sto metrov od poti (po karti sodeč naj bi do cerkvice vodila precej daljša, strmo se vzpenjajoča pot). A preden se spustimo v geodetske vode, se za trenutek ustavimo še pri imenu cerkvice.
V nekaterih besedilih zasledimo sv. Brikcija kot slovensko ime svetnika, ki mu je posvečena cerkvica, mimo katere gremo, vendar domačini uporabljajo ime sv. Bric, ki ga najdemo tudi na kartah Geodetske uprave 1 : 25.000 (TK25) in 1 : 5.000 (TTN5). Prav tako se pobočjem okoli cerkvice reče Nad Bricem in Pod Bricem (vir: TTN5). Ime sv. Brikcij na izletniških kartah Geodetskega zavoda je torej lahko le posledica »pretirane skrbi« za čisti slovenski jezik, s katerim žal uspešno uničujejo krajevna imena in s tem tudi delček naše kulturne dediščine (podobno se godi Velikemu Rogacu, ki mu bodo kmalu vsi rekli samo še Veliki Rogatec).
Zgodba o položaju cerkvice na zemljevidih je še bolj zabavna – na najbolj natančni karti Geodetske uprave (TTN5) je cerkvica vrisana natanko tam, kjer je tudi v naravi na nadmorski višini 960 metrov (kar se ujema tudi z meritvijo GPS-sprejemnika). Že na zemljevidu Geodetske uprave v merilu 1 : 25.000 je cerkvica premaknjena po pobočju navzgor in označena celo z nadmorsko višino 1060 metrov (seveda tam ni ničesar, nadmorska višina označene točke pa je skoraj pravilna), ista napaka pa se nato ponovi tudi na izletniški karti Geodetskega zavoda v merilu 1 : 50.000.
Zemljevid poti
Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.