🇬🇧/🇺🇸 Čaven iz Stomaža

Izleti po Sloveniji » Vipavska dolina » Čaven » Čaven iz Stomaža

Med izleti na Čaven ima tisti iz Stomaža zagotovo najbolj razgledno izhodišče, saj je vasica stisnjena visoko pod pobočje Čavna in tako ponuja obiskovalcu razgled po vsej Vipavski dolini. Pot na Čaven vodi čez Malo goro, zato je za ljubitelje rož še bolj privlačna, saj boste tam našli kar nekaj zelo redkih cvetlic.

Osnovni podatki

Zahtevnost

Markirana (v začetku redko), občasno precej strma pot.

Dostop

Na Čaven se odpravite iz Stomaža, vasice na pobočju nad Vipavsko dolino.

Dolžina

Stomaž–Dom na Čavnu: 2 uri 30 minut
Spust v dolino: 1 ura
Skupaj: 4 ure

Višina

1242 m

Višinska razlika

950 m

Čas obiska

Na pot se lahko odpravite v vseh letnih časih, le prevroče naj ne bo. Na Mali gori boste največ rož opazili od pozne pomladi do zgodnje jeseni.

Priporočam

Na strmih delih poti vam bodo prav prišle planinske palice. Planinski čevlji niso nujno potrebni, so pa priporočljivi. Steza po Mali gori je precej zaraščena, zato se zaščitite pred klopi.

Karta

Goriška, 1 : 50.000

Iz Stomaža proti Mali gori

V Stomaž pelje asfaltirana cesta, ki se nekaj kilometrov iz Ajdovščine odcepi od stare magistralne ceste proti Novi Gorici. Avtocesto po Vipavski dolini zapustite na izvozu Ajdovščina, nato pa zavijete levo po obvoznici okoli mesta do priključka na cesto proti Novi Gorici. Po tej se peljete nekaj kilometrov skozi zaselek Cesta; za njim se v desno odcepi ozka cesta proti Stomažu.

Ozka asfaltna cesta se hitro vzpenja med travniki nad Vipavsko dolino do stisnjene vasice, vijuga med hišami in vas pripelje do lepo urejenega parkirišča blizu cerkve. Tam parkirate in se odpravite levo po zgornji cesti proti cerkvi. Za prvo hišo vas obledela puščica pošlje naravnost navzgor po pobočju na asfaltno cesto, ki se med hišami dviguje proti Grižam. Krajši vzpon vas pripelje v ta zaselek, kjer boste že opazili prve obledele markacije. Te vas popeljejo skozi Griže do zadnje hiše, kjer se asfalt spremeni v kolovoz, ki vas zapelje desno navzgor. Na prvem razcepu (oznak ni) izberete desni kolovoz, ki se vzpenja (levi, nekoliko širši, vas pripelje v Bratine), nato pa vedno sledite širšemu zelo kamnitemu kolovozu.

Po začetnem strmem vzponu se pobočje precej položi, kolovoz pa postaja zlagoma ožji, dokler vas končno markacija ne pošlje z njega na prijetno mehko potko, speljano po redkem senčnem listnatem gozdu. Med vzponom boste zagotovo opazili, kako terasast je svet pod Čavnom, saj lagoden sprehod občasno prekinjajo kratki precej strmi vzponi, ki vas najprej popeljejo na kraške travnike pod Visokim (516 m), nato pa na Platno (650 m). Tam se nazadnje zaletite v zelo strmo pobočje Male gore, pot pa se začne v ključih zvijati po njem, kar naredi vzpenjanje nekoliko bolj znosno.

Približno na polovici vzpona vas čaka presenečenje – Pihalo, izhod podzemne jame, iz katerega piha tudi sredi poletja nepričakovano mrzel zrak. Nekateri ga boste morda izkoristili za osvežitev, nekoliko bolj občutljivi pa se boste tej »radosti« verjetno raje odpovedali in nadaljevali pot po gozdu proti vrhu. Nekaj metrov pod robom Male gore je gozda konec; znajdete se na precej zaraščenih kraških travnikih. Nad seboj boste hitro opazili Čaven, če se boste odpravili do roba (le nekaj metrov v levo), pa vam bo oko zaplavalo od Nanosa na levi čez vso Vipavsko dolino do Kuclja na desni.

Z Male gore proti Čavnu

Steza, po kateri ste se povzpeli iz Stomaža, vas kmalu pripelje do prvega razcepa: v levo se lahko odpravite naravnost proti Kuclju (1 ura), desno pa proti Čavnu, od katerega vas loči le še 30 minut prijetne hoje. Pot začne že hitro zavijati precej v desno in vas vodi po sončnih travnikih Male gore, kjer bodo botaniki nedvomno uživali v rastlinskem bogastvu, ki se na Mali gori očitno odlično počuti (pestrost še povečajo skorajda močvirnata tla v nekaterih vrtačah).

Tu in tam pot zavije v manjši gozdiček pa spet nazaj na travnike, na katerih se lahko sredi poletja do sitega najeste slastnih malin; njihovo obilje dokazuje, kako redko obiskana je ta pot. Po sprehodu čez travnike se spet znajdete v bukovem gozdu, kjer vas pričaka še zadnji strm vzpon, ki vas pripelje na suhe travnike tik pod Čavnom, kjer se priključite poti na Čaven iz Lokavca. Takoj boste opazili, da je ta pot dosti bolj obiskana kot tista, po kateri ste se vzpenjali – ni tako zaraščena z malinovjem, pa tudi slastnih sadežev na grmih skorajda ne boste našli.

Po nekaj minutah vzpona vas pot pripelje do Doma na Čavnu, od koder se lahko po krajšem počitku odpravite še do Kuclja (če niste preutrujeni, vam ta ovinek toplo priporočam), nato pa se vrnete v dolino po poti, po kateri ste se povzpeli. Tisti, ki se ne bojite orientacijskih zank, pa lahko poskusite poiskati pot mimo Gole gorice in Bratinov.

Spust v dolino

Vrnitev s Čavna si lahko popestrite s spustom proti Kamnjam, vasici, do katere vodi markirana pot. Kamnje in Stomaž sicer povezuje kolovoz, po katerem se lahko vrnete do izhodišča, lahko pa poskusite poiskati tudi zanimive nemarkirane bližnjice (a ne pozabite: bližnjica je lahko najdaljša pot med dvema točkama).

Če se boste odločili za zanesljiv spust po markirani poti, povprašajte domačine za pot iz Kamenj v Stomaž. Na začetku Kamenj morate zaviti v levo, kolovoz pa je bojda prevozen tudi z avtomobilom, torej ga ne bo težko najti.

Markirana pot proti Kamnjam se odcepi od poti, ki vodi s Čavna proti Kuclju. Od Doma na Čavnu se odpravite proti zahodu (smer Kucelj), nato pa po prvem spustu zavijete ostro levo na širok kolovoz, ki se začne zlagoma spuščati proti Mali gori. Po ostrem desnem ovinku vas čaka naslednji razcep: kolovoz vodi naravnost, steza proti Kamnjam pa se začne spuščati levo po pobočju in vas v nekaj minutah pripelje do »koče dobrih ljudi« na Mali gori. Pred kočo boste našli kažipot, pot do Kamenj pa bo malce teže »izvohati«, saj je steza na travniku skorajda neopazna. Odpravite se natančno v smeri kažipota, pomagala vam bo tudi rdeča črta na eni od skal, na robu gozda pa boste že opazili prve markacije.

Po nekaj metrih hoje skozi gozd se v desno odcepi pot na zadnji razglednik. Odpravite se nanj, to bo zadnji lep razgled pred vrnitvijo v Stomaž, nato pa vas steza hitro popelje skozi prehod v skalnem robu in v ključih navzdol po strmem pobočju. Markirana pot prečka dva zapuščena kolovoza in vas pripelje do odcepa za Zvirk (ne vprašajte me, kaj je to). Bolj drzni tu zapustite markirano pot in sledite kažipotu, ki vas napoti na komaj vidno stezico skozi borov gozdiček do z balvani posejanega travnika.

Ob desnem robu travnika poiščite kolovoz, ki se vrača v gozd, in se spustite po njem. V začetku se zdi, da vas bo zapeljal v napačno smer, po prvem levem ovinku pa že hodite naravnost proti Stomažu. Na naslednjem razcepu vodi levi kolovoz na travnik, zato se spustite navzdol po desnem kraku, od tam pa vedno izberite levi kolovoz, ki se spušča.

Med vsem spustom sta le dve dvomljivi mesti. Najprej pridete do razcepa, kjer se levi kolovoz blago vzpenja, desni, precej bolj zaraščen, pa se spušča. Tudi tu sledite levemu kolovozu, ki vas kmalu pripelje do pašnika na vaši levi, nato pa do križišča, kjer edini navzdol vodeči kolovoz zavija v desno. Nič hudega; spustite se po njem, v nekaj minutah boste prišli do prvih hiš v Bratinih. Tam sledite kolovozu levo skozi zaselek, nato pa se po asfaltni cesti spustite do Stomaža (izgubiti se ne morete več, saj ves čas pred seboj vidite zvonik cerkve sv. Tomaža v Stomažu).

Pred odhodom iz Stomaža si poskusite ogledati še notranjost cerkve. Ta je bila po pripovedovanju prijaznih domačinov pred nedavnim obnovljena in je zagotovo vredna obiska.

Zemljevid poti

Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.