Izleti po Sloveniji » Karavanke » Planina Korošica
Po sončnih travnatih pobočjih južno od glavnega grebena Karavank je posejana množica razglednih planin, ki so večinoma prijetni cilji krajših izletov, še posebej če vas tam čakajo žganci in kislo mleko. Nekateri trdijo, da je najlepši razgled s planine Korošica, ki leži vzhodno od Ljubelja; zagotovo pa tam dobite izvrstne ajdove žgance. Če verjamete zemljevidom, se boste Korošice morda izogibali, saj naj bi ležala daleč od markiranih poti. Vsekakor bo bolje, če se boste pogumno odpravili tja; pot do planšarije je namreč v celoti markirana.
Osnovni podatki
- Zahtevnost
- Markirana, le tu in tam nekoliko bolj strma pot.
- Dostop
- Na Korošico pelje lep kolovoz iz Šentanske doline pod Ljubeljem.
- Dolžina
- Cesta na mejni prehod Ljubelj–Korošica: 1 ura 30 minut
Vrnitev: 1 ura
Skupaj: 3 ure - Višina
- 1554 m
- Višinska razlika
- 650 m
- Čas obiska
- Na Korošico se odpravite v poletnih mesecih, ko je planšarija odprta.
- Priporočam
- Planinski čevlji in palice ne bodo škodili, nujno potrebni pa niso.
- Karta
- Karavanke, planinska karta 1 : 50.000
Kratek opis poti
Kolovoz na Korošico se začne ob glavni cesti proti mejnemu prehodu Ljubelj. Na prvem levem ovinku za zadnjim predorom (pred koncentracijskim taboriščem) se v desno odcepi v gozd gozdna cesta (ob začetku boste opazili veliko lopo). Avto lahko pustite na majhnem parkirišču ob začetku gozdne ceste ali pa na nekoliko večjem parkirišču za levim ovinkom asfaltne ceste. Pot v začetku teče po precej položni široki gozdni cesti, ki prečka nekaj zagruščenih grap, nato pa zavije desno čez potok in se začne v dolgih zavojih vzpenjati po pobočju, s katerega se že odpirajo prvi razgledi na Ljubelj in sosednjo Begunjščico.
Ko kolovoz zadnjič prečka melišče, zavije v gozd, postane precej bolj strm in vas kmalu pripelje do prvih travnikov (ne veselite se prehitro – opravili ste šele dobro polovico vzpona). Po krajšem prijetnem sprehodu, med katerim boste na desni zagotovo občudovali strme stene Zajmenovih peči, pot spet zavije v gozd. Čaka vas še zadnji strm vzpon, ki se spet konča na robu travnikov, od koder se že vidi pastirski stan na Korošici. Steza zavije tik pod njim v desno s kolovoza čez mostiček in nato po travniku do koče; če boste vztrajali na kolovozu, pa si lahko na obronkih gozdička ogledate precej veliko rastišče redke brkate zvončice.
S Korošice se vrnete v dolino po poti, po kateri ste se povzpeli, lahko pa nadaljujete z izletom na Hajnževo sedlo ali Košutico ali pa po plezalni poti na Veliki vrh v Košuti.
Zemljevid poti
Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.