🇬🇧/🇺🇸 Kofce

Izleti po Sloveniji » Karavanke » Kofce

Vzhodno od Ljubelja se točno na slovensko-avstrijski meji dviguje dolg greben Košute, gorovja, ki vabi izletnike s svojimi sončnimi južnimi travniki in bolj zahtevne planince s svojimi prepadnimi senčnimi severnimi stenami. Na položnih pobočjih pod Košuto je nanizana prava ogrlica planin – od Dolge njive na vzhodu do Kofc na zahodu. Od vseh je zagotovo najbolj obiskana planina Kofce (1488 m), kjer nas vse leto v lepem vremenu čakata čudovit razgled in topel sončni pozdrav, poleti pa se lahko okrepčamo v Domu na Kofcah in uživamo v pravem planinskem razpoloženju – na Kofcah in okoliških planinah namreč še pasejo.

Na Kofce se lahko povzpnemo po markiranih poteh iz Podljubelja (avto navadno pustimo pri kmetu Matizovcu), iz Doline čez preval Kal, iz Jelendola čez planino Dolžanka, najbolj leni se bodo z avtomobilom pripeljali vse do planine Šija, od koder je do Kofc le slabih 30 minut položne hoje, najbolj zahtevni pa bodo začeli kar v Tržiču ter v dobrih treh urah in po 950 metrih višinske razlike prisopihali do cilja.

Izbor poti

Kofce iz Doline (Δ=886 m, 4 ure)

Če ste že bili na Kofcah in ste se tja odpravili s planine Dolžanka, ste se na poti proti Jelendolu peljali tudi skozi vasico Dolina. Naslednjič se ustavite že tam pri precej slikoviti domačiji Lukec ob potoku Kališniku. To je dobro izhodišče za Kofce, saj spotoma »pospravite« še preval Kal.

Kofce od Matizovca (Δ=416 m, 2 uri)

Ena krajših vzponov na Kofce se začne nad Podljubeljem pri Matizovcu, do koder se pripeljete po ne preslabi makadamski cesti.

Kofce s planine Dolžanka (Δ=450 m, 3 ure)

S planine Dolžanka vodi na Kofce prijetna (čeprav varčno markirana) planinska pot, na kateri ne boste srečali prav dosti (pre)glasnih pohodnikov.

Razgledi s Kofc

Izpred Doma na Kofcah se odprejo čudoviti razgledi – na skrajni desni silijo kvišku Grintovci in Kočna, pred nami pa so strma pobočja Storžiča, gozdovi Kriške gore in (pozimi pogosto meglena) Ljubljanska kotlina.

Desno od Ljubljanske kotline boste najprej opazili Šmarno goro, za njo vrhove polhograjskega hribovja, med katerimi izstopata Grmada in Tošč, za Kranjskim poljem se počasi dviga Jelovica, nad katero bo dobro oko opazilo travnati vrh Blegoša. Nekoliko desno od Blegoša se (še vedno nad Jelovico) dvigajo Spodnje Bohinjske gore, ki jim sledi Pokljuka, ter vrhovi nad Pokljuko, nad katerimi kraljuje Triglav. Pod vrhovi Julijskih Alp nas pozdravlja gozdnato pobočje Dobrče, ki se onkraj prevala Vrh Luž zlije z Begunjščico, za katero lahko opazimo vrh Stola.

Če se zazremo proti severu, nas pozdravi celoten greben Košute – od Velikega vrha na levi do Kladiva, Košutnikovega turna in Tolste Košute na skrajni desni strani.