Izleti po Sloveniji » Karavanke » Kofce » Kofce od Matizovca
Na Kofce ste se najbrž že povzpeli po različnih poteh. Če so vaš cilj, si izberite kako daljšo (dlje ko traja, dlje je lepo!), če pa so le izhodišče za kak vrh nad planino, si pot lahko nekoliko skrajšate. Ena krajših se začne nad Podljubeljem pri Matizovcu, do koder se pripeljete po ne preslabi makadamski cesti.
Osnovni podatki
- Zahtevnost
- Pot ni zahtevna in je zadovoljivo označena.
- Dostop
- Izlet začnemo pri Matizovcu nad Podljubeljem.
- Dolžina
- Matizovec–Kofce: slaba ura
Vrnitev: slaba ura
Skupaj: 2 uri - Višina
- 1488 m
- Višinska razlika
- 416 m
- Čas obiska
- Na pohod se lahko odpravimo v vseh letnih časih. Ali je cesta do Matizovca pozimi splužena in pot naprej zgažena, pa ne vem. Po dežju je ponekod precej spolzko.
- Priporočam
- udobno obutev, palice pa tudi ne bodo odveč (če se boste povzpeli še na katerega izmed vrhov nad planino, pa jih boste seveda potrebovali).
- Avtor
- Opis izleta in fotografije je prispevala Mojca Luštrek.
- Zemljevid
- Karavanke – osrednji del, 1 : 50.000
- Knjige in vodniki
- Stanko Klinar, Karavanke, PZS 1997 (683–689)
Do Matizovca po štirih…
Po gorenjski avtocesti se peljemo do izvoza za Tržič, nato pa mimo Tržiča skozi tri predore in pod dvema nadvozoma. Takoj za drugim nadvozom zavijemo desno nazaj, brž nato še enkrat desno nazaj, po nadvozu čez glavno cesto in vzporedno z njo (nad njo) v Podljubelj. Tam sta nasproti šole kažipota za Kal in Kofce, mi pa se peljemo še naprej mimo trgovine Tina na desni, čez potok Jezernico in mimo gostilne Ankele na levi. Nasproti hiše Podljubelj 240 je v desno kažipot proti Kofcam. Tu so ob cesti že markacije, čeprav na zemljevidu ta odsek ni narisan kot markiran.
Cesta skozi naselje je zelo ozka (rekla bi, da pohitite, preden koga srečate, a bi bilo prenevarno), nadaljevanje po gozdu pa je že boljše, posebno odmikališča prispevajo k bolj sproščeni vožnji. Po kakih 3 km je v desno odcep k Blejcu (na smreki sta zmaj in markacija, napisa pa ni). Kmalu zatem se pripeljemo iz gozda in na kraju, imenovanem Pod Košuto (nekaj hiš), je konec asfalta. Ob makadamu je kažipot Kofce in tam se desno pride k Zajmenu. Pripeljemo se pod domačijo Matizovec (1072 m). Precej pod njo je parkirišče za tri, največ štiri avtomobile, zato parkirajo tudi posamič ob cesti ali pa prav pred dvoriščem (nekateri tudi na njem; pri vhodu je lična »pušica« v obliki hiške z napisom Prispevki za parkiranje). Od tu se zelo lepo vidi zahodni del Košute: Kramarica, Zajmenove peči (1810 m), Birški plaz in Veliki vrh (Hochturm, 2088 m); zadaj se dviga Begunjščica.
… na planino pa po dveh
Napotimo se po makadamski cesti desno nad Matizovcem. Knafelčeve markacije (prva na skali poleg hiše) so zeleno obrobljene. Nad hišo je cestna zapornica z znakom, ki prepoveduje ves promet, več napisov pa prepoveduje hojo po travi. Pot nam prekriža studenček in makadam se nadaljuje v skalnat kolovoz, rdeč od ilovnate prsti. Čez 3 minute zavijemo levo na ožji kolovoz, ki ga je hitro konec; ko se približamo suhi strugi na levi, stopimo na gozdno stezo. Nad tem mestom pa po strugi (zdaj na desni strani poti) teče potoček (vodnatost se z letnimi časi gotovo spreminja) in tu se povzpnemo levo po pretežno listnatem gozdu. Poslej pot ni več ne rdeča ne blatna, ampak je skalnata in prepredena s koreninami. Globoko pod njo se sliši Gebnov potok. Nekaj časa je zelo široka, najbrž zaradi plazênja tal; nekdo je poskrbel za naše udobje in varnost, tako da je to »nastajanje« poti »zajezil« s povprek položenimi debli, podprtimi s količki.
Po 20 minutah se priključimo širšemu skalnatemu »kolovozu«, ki se dviga z desne proti levi, in se vzpnemo po njem. Brž zatem še enkrat tako. Čez dobrih 5 minut se svet odpre pri vegasti lesi na začetku manjše planine, a ne "vstopimo", ampak že pred planino zavijemo desno v gozd in jo obhodimo po desnem robu. Onkraj planine vidimo Veliki vrh. V dobrih 5 minutah se nam z leve priključi ožji kolovoz. Tu se oddaljimo od planine in pot se nekoliko zravna, ob njej pa teče ograja. Kmalu priteče po desnem bregu navzgor še en kolovoz in tu je v ograji lesa. Čez kakih 10 minut stopimo iz gozda na poseko. Ta je polna štorov; najimenitnejši je Francijev štor (poleg imena piše 19. 1. 2003 ZZZ; če razvozlate, kaj to pomeni, se pa oglasite). Z desne priteče pot iz Doline. V 5 minutah smo na planini Kofce. Nad njo se dviga Kofce gora, lep pa je tudi pogled na Kriško planino s Tolstim vrhom, Storžič, Begunjščico, Preval in Dobrčo.
Če bo še prezgodaj za odlične sirove štruklje v Domu na Kofcah (kakšni so čokoladni, še nisem preverila), se odpravite na katerega bližnjih vrhov in ko si boste štruklje pošteno zaslužili, vam bodo še bolj teknili.
Vrnemo se lahko po isti poti, po kateri izmed drugih opisanih, če si seveda priskrbimo prevoz, ali pa se odpravimo na "turnejo" po okoliških vrhovih in planinah, kakor je opisano pri vzponu na Kladivo.