🇬🇧/🇺🇸 Vrtača z Ljubelja

Izleti po Sloveniji » Karavanke » Vrtača z Ljubelja

Vrtača je najvišji vrh v grebenu, po katerem zahodno od Ljubelja teče državna meja med Slovenijo in Avstrijo. Po južnih pobočjih Vrtače vodi Slovenska planinska pot, ki povezuje dva pogosto obiskana vrhova v Karavankah – Begunjščico in Stol. Kljub neposredni bližini dobro obiskanih poti je Vrtača precej osamljen vrh, na katerem boste lahko tudi sredi poletja sami uživali v čudovitem razgledu – na jugu se med pobočji Begunjščice in Stola blešči Blejsko jezero, za katerim se dvigujejo Julijske alpe, na sever pa se odpira lep razgled na Celovško kotlino.

Osnovni podatki

Zahtevnost

Odlično označena pot, strm je le zadnji del.

Dostop

Na Vrtačo se bomo povzpeli z Ljubelja preko Zelenice.

Dolžina posameznih odsekov

Ljubelj – Zelenica: 1 ura 30 minut
Zelenica – Vrtača: 2 uri
Vrtača – Zelenica: 1 ura 30 minut
Zelenica – Ljubelj: 1 ura

Skupna dolžina

Ljubelj – Zelenica – Ljubelj: 3 ure
Ljubelj – Vrtača – Ljubelj: 7 – 8 ur

Višina

Dom na Zelenici: 1536 m
Vrtača: 2181 m

Višinska razlika

Ljubelj – Dom na Zelenici: 480 m
Ljubelj – Vrtača: 1150 m

Čas obiska

Če se boste na pot odpravili v poletni vročini, vam svetujem vzpon v zgodnjem jutru. Razen nekaj krajših odsekov pot večino časa teče po odprtih travnikih.

Priporočam

Pot teče preko melišč, zadnji del je precej skalnat, zato se ne igrajte s športnimi copati – ta vzpon si zasluži dobre planinske čevlje. Tudi palice vam bodo zaradi precejšnje višinske razlike prišle še kako prav.

Karta

Karavanke (osrednji del), PZS, 1:50.000

Z Ljubelja proti Zelenici

Vzpon proti Domu na Zelenici bomo začeli v bližini mejnega prehoda Ljubelj. Tik pred mejnim prehodom vas kažipot proti Zelenici usmeri levo, preko mostička, za katerim vas na desni strani čaka manjše parkirišče, ob katerem se začne planinska pot. Že obilica kažipotov kaže, da se lahko z Ljubelja odpravite na vrsto različnih izletov – na Zelenico, Vrtačo, Begunjščico, do planine Preval ali Roblekovega doma, najbolj vztrajni pa se bodo odpravili naravnost na Stol.

Pot proti Domu na Zelenici v začetku teče po gozdni cesti, že kmalu pa se od nje odcepi in ubere bližnjico skozi gozd, se spet vrne na gozdno cesto in vas po krajšem vzponu pripelje do smučišča. Pred smučiščem markacije izginejo, vendar še v najhujši megli ne morete zgrešiti poti – odpravite se naravnost po smučišču navzgor.

Preko smučišča vodi več poti in gozdnih cest. Ljubiteljem rož bi priporočal, da se vzpnejo po eni od njih in vrnejo po drugi – desni rob smučišča (gledano v smeri vzpona) je precej bolj vlažen od levega, ki leži pod melišči Begunjščice.

Že med vzponom po smučišču lahko uživate v prvih razgledih – levo od vas se dvigujejo strme severne stene Begunjščice, na desni vas spremlja razbrazdan greben Ljubeljščice, če se ozrete nazaj proti Ljubelju, pa zagledali vrh Košutice in greben Košute.

Vzpon do Doma na Zelenici

Po približno 40 minutah hoje po smučišču boste opravili vzpon, za katerega pozimi potrebujete manj kot 10 minut sedenja na neudobnih sedežih stare sedežnice in se znašli pred Kočo na Vrtači.

Predel, kjer se konča spodnja sedežnica se prav tako kot vrh, na katerega smo se odpravili, imenuje Vrtača, kar poskrbi za prav zabavno zmedo, ko na Ljubelju zagledate kažipot, ki trdi, da je do Koče na Vrtači samo 30 minut hoje.

Pot nad Kočo na Vrtači zapusti sedežnico in se začne dvigovati po melišču proti pobočju Begunjščice. Vlažne travnike, po katerih ste hodili v začetku vzpona, nadomesti ruševje, sestavljeno v glavnem iz grmičkov dlakavega sleča, med katerimi rastejo osamljeni borovci, tu in tam pa se na izrazito suhih mestih pojavijo kamnokreči.

Strmino vzpona nekoliko omilijo vijuge, po katerih se zlagoma vzpenjate proti sedlu med Begunjščico in Ljubeljščico, ki ga že kmalu zagledate precej visoko nad seboj. Dobre pol ure vzpona po melišču vas pripelje na manjšo ravnino, ki je očitno precej vlažna, saj postane pot naenkrat precej zaraščena, pojavijo pa se tudi rastline, ki ljubijo nekoliko bolj vlažna in senčna tla – poleg preobjed boste poleti na tem mestu opazili tudi rožnate cvetove ciprja, med grmovjem pa se občasno skriva tudi panonski svišč.

Uživanje v hoji po položni, senčni poti žal ne traja dolgo – že zelo kmalu je ravnine konec, pot se začne spet nekoliko bolj strmo vzpenjati in nas pripelje do sedla, kjer preko vrhov smrekovega gozda prvič zagledamo vrh Vrtače. Od sedla nas do Doma na Zelenici loči le še nekaj metrov.

Po krajšem počitku pred domom se lahko odločite za nadaljevanje poti proti Stolu, Begunjščici ali Vrtači, tisti z nekoliko manj kondicije pa se boste verjetno odločili za vrnitev v dolino. Kakorkoli že – tudi če se boste odločili za zaključek izleta, se odpravite nekaj sto metrov v smeri Stola, kjer se vam bo že kmalu odprl čudovit razgled na Vrtačo in Stol.

Z Zelenice proti Vrtači

Pred Domom na Zelenici se začneta dve planinski poti – leva pelje ob pobočju Begunjščice proti Roblekovemu domu, desna pa preko travnikov na Zelenici do Vrtače in Stola.

Pot proti Vrtači se začne na gozdni cesti, že po nekaj metrih pa zavije desno v manjši gozdiček ter nas nato preko travnikov in redkega gozda vodi proti pobočjem Vrtače, kjer se začne zlagoma vzpenjati.

Pot je v prvem delu zelo prijetna, saj nam gozd nudi vsaj nekaj sence, uživali pa bodo tudi ljubitelji rož, saj se boste v poletnih mesecih dobesedno spotikali ob zvončice, ki se jim bodo tu in tam pridružili še klinčki, turške lilije in glavinci. Uživanja je po dobre pol ure hoje nepreklicno konec – znajdemo se na melišču pod strmimi stenami Vrtače, sonce nam z veseljem pripeka na glavo, skale okoli nas pa še povečujejo vročino. A kot vedno, ima vsaka neprijetnost dve plati – z melišča dobimo neoviran pogled v dolino, kjer se že vidi vzhodni del Blejskega jezera.

Po prečkanju melišča se pot razcepi – leva pot vodi proti Stolu, desna pa se začne vzpenjati po travnatih pobočjih Vrtače proti grebenu nad nami. Tudi tukaj je pot speljana v okljukah, ki nam kljub strmini pobočja nudijo prijetno položno pot, po kateri se zlagoma vzpenjamo med rastišči rumenkastega luka in alpskih nebin, ki vas bodo zagotovo pritegnile s svojimi živimi modro-rumenimi cvetovi. Med vzponom se splača občasno ustaviti in pogledati okoli sebe - daleč pod nami boste zagledali Zelenico, na pobočju Begunjščice se že vidi Roblekov dom, pred nami pa se vedno bolj odkrivajo pobočja Stola.

Vrh Vrtače

Polurni vzpon po travnatem pobočju se konča na grebenu, kjer se prvič odpre razgled proti severu. Na tem mestu se je smiselno ustaviti in si malce »privezati dušo« pred zadnjim strmim vzponom proti vrhu.

Pot proti vrhu Vrtače teče v zadnjem delu skoraj naravnost po grebenu ter postane zato tudi ustrezno strma – v zelo kratkem času se dvignemo za nekaj deset metrov, nato pa nadaljujemo s hojo po precej razgibani poti, mimo manjših škrbin in sedel do zadnjega vzpona preko skal do vrha Vrtače, kjer boste lahko v jasnih dneh uživali v čudovitem razgledu – Begunjščica, ki smo jo ves čas poti opazovali od spodaj, je sedaj že nižje od nas, s Stolom se mimo vrha Svačice gledamo »iz oči v oči«, globoko pod seboj boste opazili Dom na Zelenici, preko Završnice pa se vam odpira pogled na Blejsko jezero in Julijske alpe.

Občudovanje razgleda pa naj vas ne zavede, da ne bi gledali pod noge – na skalnih tleh, po katerih hodimo, boste opazili prave visokogorske rastline – drobcene cvetove snežnega svišča, clusijev petoprstnik, kamnokreče, ki naj bi s svojimi koreninicami drobili skale, zoisove zvončice, pozorno oko pa bo visoko nad potjo opazilo tudi planike.

Povprečni planinci se bomo z vrha Vrtače vrnili po poti, po kateri smo prišli, pravi avanturisti pa lahko poskusijo nadaljevati pot po grebenu proti Nemškemu vrhu in sedlu Žleb, od koder se bodo lahko po nemarkirani poti spustili proti Zelenici.

Zemljevid poti

Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.