Veliki Draški vrh

Izleti po Sloveniji » Julijske Alpe » Veliki Draški vrh

Veliki Draški vrh je drugi najvišji vrh v grebenu jugovzhodno od Krme (najvišji je Tosc). Z Bohinjske strani je videti kot piramida blagih oblik s položnimi pobočji, na katerih uživajo turni smučarji, v prepadnih severnih stenah pa poleti uživajo alpinisti. Nanj ne pelje markirana pot, »brezpotje« do vrha pa je bolje uhojeno kot marsikatera markirana steza, zato se z malce smisla za orientacijo v lepem vremenu zlahka podate tja (a pazite na meglo – tavanje po njej ne bo prav nič prijetno).

Osnovni podatki

Zahtevnost: Lahko brezpotje, večinoma neoznačena steza.
Dostop: Steza na Veliki Draški vrh se začne na Studorskem prevalu ob »triglavski magistrali« z Rudnega polja proti Vodnikovemu domu.
Dolžina: Rudno Polje–Studorski preval: 2 uri
Studorski preval–vrh: 1 ura
Vrnitev čez Srenjski preval: 2 uri
Skupaj: 5 do 6 ur.
Višina: 2243 m
Višinska razlika: 900 m, z ovinkom čez Srenjski preval 1000 m
Čas obiska: Na pot se odpravite v kopnih razmerah in lepem vremenu.
Priporočam: Planinska obutev je obvezna, palice pa ne bodo odveč.
Zemljevid: Julijske Alpe, vzhodni del, 1 : 50.000
Literatura: Tine Mihelič, Julijske Alpe, planinski vodnik

Vzpon s Studorskega prevala

Večina planincev začne vzpon na Veliki Draški vrh na Rudnem polju, lahko pa se nanj podate tudi z Uskovnice ali od Vodnikovega doma. Z Rudnega polja se odpravite po poti proti Triglavu (opis poti boste našli v opisu izleta na sosednji Tosc) do Studorskega prevala nad planino Jezerce.

Ko se boste povzpeli do prevala, bo Veliki Draški vrh na vaši desni strani, levo pa se bo dvigovala precej nižja Ablanca. Na prevalu poiščite nemarkirano stezo, ki se prav od stebra s kažipoti zlagoma dviga naravnost po grebenu skozi ruševje (markirana steza do Srenjskega prevala teče malce bolj v desno). Po nekaj minutah precej hitrega vzpona po dobro vidni stezi skozi ruševje boste prišli do skalnatega grebena (kakšen meter ali dva bo morda treba tudi poplezati), s katerega se že odpre čudovit pogled na okoliške vrhove. Razgled postaja z vsakim višinskim metrom lepši, le Triglava se še ne vidi (ta se skriva za današnjim ciljem).

Steza vas pelje proti vrhu prav po grebenu; tu in tam preči položne skalnate platí (na teh pazite, kam stopite, saj so precej »obložene« z gruščem). Malo pred ciljem se odpre še pogled na Triglav, pojavijo se možici, ki vas popeljejo po manjši grapi čez skalnat skok, od tam do vrha pa je le še nekaj minut prijetne hoje.

Po počitku na vrhu, med katerim ne pozabite uživati v prelepem razgledu na sosednja Tosc in Triglav, vrhove nad Krmo, Pokljuko daleč pod vami in Karavanke ter Spodnje Bohinjske gore v ozadju, se lahko vrnete na Rudno polje po poti, po kateri ste se povzpeli, lahko pa si izlet popestrite s krožno potjo čez Srenjski preval.

Krma, spredaj Mali Draški vrh in Viševnik, zadaj v sredini Debela peč

Vrnitev čez Srenjski preval

Pot s Srenjskega prevala na Veliki Draški vrh (začne se na sedlu med Malim in Velikim Draškim vrhom) je precej manj uhojena kot tista s Studorskega prevala, zato boste imeli z njenim iskanjem občasno malce dela. Preden se odpravite z vrha, poiščite markirano pot pod Malim Draškim vrhom (zelo očitno se vzpenja po njegovih travnatih pobočjih), nato pa desno od sedla med Draškima vrhovoma pot vrh prečnega grebena (po tej se boste spustili). Zdaj se lahko odpravite proti njej – spustite se levo po travniku, le nekaj metrov od stene.

Kmalu se stečine z vrha zlijejo v dobro vidno stezo, ki nekaj časa sledi grebenu, nato pa zavije precej v desno in se tako izogne neprijetni zaplati ruševja in skalam pod njo. Ko vas pripelje do gruščnate kotanje, steza izgine, njeno nadaljevanje pa poiščete onstran grušča. Pojavijo se tudi prvi možici, ki vas zanesljivo popeljejo do poti na prečnem grebenu, ki ste jo videli z vrha. Po krajšem zložnem sprehodu vas čaka še malce poplezavanja čez zoprno podrt in krušljiv skalnat skok, od tam pa je do steze proti Srenjskemu prevalu le še nekaj minut zmerne hoje.

Markirana pot vas najprej pripelje do sedla med Velikim in Malim Draškim vrhom (tam si privoščite še zadnji pogled v Krmo), nato pa se začne vedno bolj strmo dvigovati po travnatih pobočjih pod Malim Draškim vrhom. Trave počasi zamenja skalna stena, okoli katere vas varno popelje jeklenica (tu in tam vam bo v pomoč še kakšen stop ali klin), tik pred Srenjskim prevalom pa čaka še manjše melišče.

Če ste se naveličali samote in tišine, ki sta vas spremljali od Studorskega prevala, se odpravite še na Viševnik – gneče tam zagotovo ne bo manjkalo. Če pa vam (pre)glasni turisti načenjajo živce, si privoščite tih obhod čez kotanjo med Viševnikom in Velikim Selišnikom. S Srenjskega prevala boste hitro opazili pot, ki po dnu kotanje vodi proti Kačjemu robu, a se namesto divjega dira naravnost proti njej raje odločite za umirjen spust v smeri Blejske koče, nato pa na drugi strani kotanje zavijte ostro levo navzdol po markirani poti proti Rudnemu polju. Za potrpežljivost boste bogato nagrajeni s sprehodom mimo čudovitih škrapelj.

Po kotanji pod Viševnikom nikar ne hitite, ampak raje uživajte v miru, ki ga le tu in tam zmotijo razgrajači dobrih dvesto metrov nad vami, privoščite si počitek v gorski travi in razmišljajte o tem, kako dolgo so nastajale zanimive oblike v skalah okoli vas. Ko vas bo sonce le preveč peklo, pa se odpravite v dolino čez z ruševjem zarasli Kačji rob. Steza se po začetnem hitrem spustu položi in vas po gorskih travnikih z redkimi macesni popelje do Zlate vode (izvir pod Plesiščem). Tam je uživanja žal konec; čaka vas hoja po eni najbolj obljudenih poti daleč naokoli (prišli ste namreč do poti na Viševnik), ki ga »začini« še spust po smučišču nad Rudnim poljem.