Izleti po Sloveniji » Julijske Alpe » Debela peč
Pokljuško planoto na njenem severozahodnem robu ločuje od ledeniške doline Krme strm greben z vrsto lahko dostopnih razglednih vrhov. Prvi dvatisočak v tem grebenu je Debela peč, travnat vrh, s katerega boste lahko uživali v razgledu na Triglavsko pogorje, Pokljuko, Bohinjske gore, na vzhodu pa boste v lepem vremenu onkraj doline Save opazili Karavanke in za njimi Kamniške Alpe.
Na Debelo peč se boste najlaže povzpeli s Pokljuke (nanjo vodita markirani poti s planin Lipanca in Klek), pravi »fanatiki« pa se bodo nanjo povzpeli iz Krme po strmih severozahodnih pobočjih.
Osnovni podatki
- Zahtevnost
- Markirana, razgibana, vendar ne preveč strma pot.
- Dostop
- Na Debelo peč se bomo povzpeli z Lipance. Na Lipanco lahko pridemo na več načinov, najkrajši je vzpon iz Medvedove konte.
- Dolžina
- Medvedova konta – Lipanca: 30 minut
Lipanca – Debela peč: 1,5 ure
Vračanje po isti poti: 1 ura
Debela peč – Lipanski vrh – Lipanca: 1,5 ure
Skupaj: 4 ure - Višina
- Debela peč: 2014 m
- Višinska razlika
- Lipanca – Debela peč: 390 m
Medvedova konta – Debela peč: 610 m - Čas obiska
- Pot teče po golih travnikih in skalnatih pobočjih, zato obisk v poletni vročini odsvetujem. Če ni snega, se lahko na Debelo peč povzpnete tudi pozimi. Priporočljiv pa je seveda izlet v lepem in jasnem vremenu s čistim ozračjem.
- Priporočam
- Pot občasno teče po skalnatih pobočjih – planinski čevlji so zato skoraj obvezni, planinske palice pa tudi ne bodo odveč. Poleti vzemite s seboj kremo za sončenje.
- Karta
- Julijske Alpe, vzhodni del, PZS, 1 : 50.000
Vzpon z Lipance
Izlet na Debelo peč bomo začeli na planini Lipanca nad Pokljuko. Na Lipanco se lahko povzpnete čez Rudno polje, čez planino Javornik ali iz Medvedove konte – ta vzpon je najprimernejši, saj je razmeroma kratek. Če se boste od doma odpravili v jutranjih urah, si na Lipanci pred začetkom poti privoščite še pošten zajtrk – meni so postregli z jajci, ocvrtimi na domači zaseki.
Pot na Debelo peč se začne pod kočo na Lipanci – hitro boste opazili shojeno pot, ki se vije pod kočo, se povzpne na kucelj nasproti koče in nato izgine v gozd. Skozi redek gozd se pot počasi vzpenja ob robu planine; na levi se ob tem odpira vse lepši razgled na celotno planino in Lipanski vrh v ozadju. Že po nekaj minutah hoje pridemo na prvi razcep – levo vodi pot na Lipanski vrh, mi pa zavijemo desno proti Debeli peči.
Po razcepu postaja pot vse bolj strma; vzpenjamo se po jugovzhodnem skalnatem pobočju, na katerem že zjutraj prav neprijetno pripeka sonce. Na srečo je vzpon kratek in pot nas kmalu pripelje na položne travnike v okolici Spodnjih Brd. Na koncu vzpona se levo odcepi pot proti Lipanskim vratom, le nekaj minut za tem pa v desno zavije pot proti planini Klek. Naša pot vodi nenehno naravnost, najprej med redko posejanimi borovci, nato po položnih odprtih travnikih. Kmalu po zadnjem odcepu nas pripelje mimo komaj opaznega vrha Spodnja Brda (1844 m) – zaradi lepega razgleda na Pokljuko si je vredno vzeti nekaj minut časa in se povzpeti tudi na to vzpetino.
Na koncu travnikov okoli Spodnjih Brd nas čaka naslednji, tokrat nekoliko bolj resen vzpon (zanj bomo potrebovali dobrih 20 minut). Pobočje, preko katerega se vzpenjamo, je skalnato, zaradi apnenčastega sveta skoraj popolnoma golo (le tu in tam rastejo ruševje in borovci) in zato v sončnih dneh tudi ustrezno vroče. Monotonijo vzpona razbijajo le čudoviti razgledi, ki se zlagoma odpirajo za nami – vedno lepše se vidijo Bohinjske gore in Pokljuška planota, kjer sredi gostih smrekovih gozdov jasno izstopajo travniki planine Javornik. Na vrhu vzpona se spet znajdemo pred razcepom – levo vodi pot po pobočju Brd proti Lipanskim vratom, desno pa se ob grebenu vije pot proti Debeli peči.
Debela peč
Pot proti Debeli peči se od zadnjega razcepa vije tik ob grebenu po severnih pobočjih Okrogleža. Že takoj v začetku tega dela poti se vam bo na levi odprl pogled na dolino Krme in gore nad njo, vse tja do Triglava. Pot je v tem delu precej razgibana, tako da je hoja do zadnjega vzpona pod Debelo pečjo precej zanimiva. Pod steno Okrogleža nekaj metrov desno od poti boste morda še v začetku poletja opazili zadnje ostanke snega, ob njih pa bogato rastišče belih Traunfellnerjevih zlatic.
Tik pod Debelo pečjo, ki ste jo lahko že dlje časa opazovali pred seboj, se pot začne spet strmo vzpenjati – čaka vas še zadnjih 100 metrov vzpona po travnatem pobočju, ki se konča na razglednem vrhu, od koder si boste lahko poleg vseh vrhov, ki ste jih že opazovali, ogledali še bližnje vrhove, ki se počasi spuščajo proti dolini Radovne, planino Klek pod sabo, v lepem vremenu pa tudi Karavanke, morda celo Kamniške Alpe.
Po krajšem počitku na vrhu se lahko na Lipanco vrnemo po poti, po kateri smo se povzpeli, lahko pa si izlet še dodatno popestrimo z vrnitvijo čez Lipanska vrata ali mimo Lipanskega vrha.
Vrnitev mimo Lipanskega vrha
Če ste se odločili, da boste svoj izlet začinili s sprehodom mimo Lipanskega vrha, ob povratku na prvem razcepu zavijte levo (smer Lipanska vrata). Pot se bo v začetku rahlo spuščala med borovci, nato pa se začela spet vzpenjati ob pobočju Brd (2008 m) in nas pripeljala skoraj pod vrh Brd. S poti se desno odcepi pot na vrh gore, ki sicer zahteva le nekaj minut (višinska razlika je le 50 metrov), a jo bomo danes raje izpustili. Vsekakor pa se je vredno malce ustaviti in pogledati levo navzdol – kot na dlani leži pred nami Lipanca z Blejsko kočo, za njo pokljuški gozdovi, med katerimi se bleščijo travniki planine Javornik, v ozadju pa se dvigajo Bohinjske gore.
Mimo vrha Brd se začnemo ob pobočju po precej zaraščeni poti spet spuščati proti Lipanskim vratom, kjer nas kažipoti usmerijo proti Krmi, Lipanskemu vrhu ali naravnost navzdol proti Lipanci.
Če se boste odločili z Lipanskih vrat spustiti naravnost proti Lipanci, ste odcep verjetno že zgrešili – pred Lipanskimi vrati se po travniku spusti ozka stezica, ki jo boste komaj opazili. Nepozornost bo draga – sam sem med pogovorom z naključnim sopotnikom odcep mimogrede zgrešil.
Markirana pot proti Lipanskemu vrhu (ki na nekaterih zemljevidih ni niti vrisana, kaj šele označena kot markirana) se najprej vije po pobočju, zaraščenem z borovci, nato pa se začne strmo vzpenjati po razpoki v pobočju naslednjega vrha. Po nekaj minutah vzpona zagledamo pred seboj Lipanski vrh – le da nas od njega loči sedlo, ki leži kakšnih 50–60 metrov pod nami.
Planinska pot je nekoč tukaj zavila rahlo desno (po zahodnem pobočju), danes pa je speljana naravnost po grebenu. Spust na naslednje sedlo (kjer smo včasih malce poplezali) je zavarovan z jeklenico.
Tik pod Lipanskim vrhom se grebenski poti priključi markirana pot z Lipance. Od tod do koče ni več daleč, pa tudi zaiti ne morete več – po markirani poti čez melišče boste prišli do razcepa, kjer se od poti proti Lipanci odcepi pot proti Mrežcam. Na tem razcepu se začne strm spust proti Lipanci, ki najprej pripelje do poti, ki prihaja z Viševnika, in nato v nekaj minutah do Lipanske koče.
Na to pot se je smiselno podati konec maja – takrat je v okolici poti polno cvetočih kosmatincev, v juniju pa boste opazili le še njihove plodove.
Zemljevid poti
Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.
Višinski profil poti
Višina ki jo zabeleži GPS sprejemnik je še bolj nezanesljiva kot pozicija in lahko bistveno odstopa od nadmorskih višin na zemljevidih.