Izleti po Sloveniji » Kamniško-Savinjske Alpe » Ambrož pod Krvavcem
Pod strminami Krvavca, ki ga večina Slovencev pozna le po smučarskem centru, ki se je razvil na njegovih visokogorskih pobočjih, leži prijazen sončen zaselek Ambrož pod Krvavcem, ki mu je ime posodila cerkvica v njegovi sredini. Marsikateri planinec izkoristi asfaltirano cesto iz Cerkelj na Ambrož za začetek izleta na Krvavec, v jesenskih in zimskih dneh pa se raje odpravimo na prijeten sprehod po gozdnatih pobočjih pod Ambrožem in zaključimo izlet s kosilom v gostilni tik ob cerkvi. Na Ambrož se lahko povzpnemo po markirani poti iz Šenturške Gore, še lepši pa je vzpon iz doline Kamniške Bistrice čez preval Vrata.
Osnovni podatki
- Zahtevnost
- Odlično označena, razgibana položna pot z občasnimi nekoliko bolj strmimi klanci.
- Dostop
- Pot na Ambrož bomo začeli v zaselku Klemenčevo, ki leži v zatrepu doline Bistričice.
- Dolžina
- Klemenčevo–Ambrož: 1 ura 30 minut
Vrnitev: 1 ura
Skupaj: 3 ure - Višina
- 1088 m
- Višinska razlika
- 490 m
- Čas obiska
- Na pot se lahko odpravite v vseh letnih časih. Najlepše bo v jeseni, ko se bodo bukovi gozdovi odeli v jesenska oblačila, spomladi in poleti pa boste na travnikih na začetku in koncu poti lahko opazovali bogastvo rož. Z Ambroža je lep razgled na Kranjsko polje, zato se nanj splača povzpeti v lepem vremenu, posebni užitki pa vas čakajo pozimi, ko boste lahko v zavetju na toplem soncu opazovali megleno morje pod seboj.
- Priporočam
- Pot je tu in tam blatna in v vlažnem vremenu zaradi obilice listja precej spolzka – dobra obutev in planinske palice ne bodo odveč.
- Karta
- Kamniške in Savinjske Alpe, PZS, 1 : 50.000
S Klemenčevega proti Vratom
Vzpon bomo začeli v zaselku Klemenčevo v dolini Bistričice, potoka, ki se v Stahovici izliva v Kamniško Bistrico. Do Klemenčevega vodi asfaltna cesta, ki se od glavne ceste proti Kamniški Bistrici odcepi takoj na začetku Stahovice (dostop do Stahovice je opisan v izletu k sv. Primožu). Le nekaj metrov za tablo, ki označuje začetek Stahovice, zavijete ostro desno čez ozek most proti zaselku Kregarjevo (kažipota ni, rumena obcestna tabla pa se vidi že z glavne ceste) – če se znajdete na razcepu cest proti Kamniški Bistrici in Gornjemu gradu, ste odšli predaleč.
Na Kregarjevem nas čaka naslednji razcep, kjer se lahko odločimo za vožnjo proti Bistričici ali Županjim Njivam. Ker si želimo, da bi se nam tokrat prikazal Ambrož, se bomo raje odločili za levi krak, ki skozi vas Bistričico pripelje do konca asfaltne ceste – brez napovedi smo se znašli na Klemenčevem. Avto lahko pustimo na koncu asfaltne ceste, pazite le, da ne boste zaparkirali obračališča avtobusa. Ob parkirišču vas bodo pričakali že prvi kažipoti, ki vas bodo usmerili proti Korošaškim slapovom, na Kamniški vrh, planino Osredek, Krvavec, pa tudi proti našemu cilju.
Le nekaj metrov za koncem asfalta se v desno odcepi ožja makadamska cesta, ki po mostičku prečka Blatnico (na katero bomo še enkrat naleteli tik pred prevalom Vrata) ter se začne v vijugah hitro vzpenjati po zelo strmih travnikih pod Kuharjevim. Na teh travnikih vas bodo še pozno v jeseni pozdravile krave in ovce in vam popestrile najbolj strm vzpon na celotni poti.
Pri kmetiji na Kuharjevem zavijemo v levo ter nadaljujemo hojo po kolovozu, v katerega se spremeni cesta, po kateri smo se vzpenjali. Kolovoz v začetku teče precej položno, že kmalu pa se začne precej strm vzpon, med katerim lahko v jeseni onkraj doline Blatnice že občudujemo pisana pobočja Požganice, ki jih obarvajo v glavnem bukve, med katerimi se tu in tam bleščijo rumenkasti macesni. Vzpon se konča na razcepu kolovozov, kjer si lahko najbolj zadihani odpočijejo na prijetni klopci, s katere boste lahko uživali tudi v razgledu na dolino Kamniške Bistrice onkraj katere boste opazili Menino in Veliko planino. Pot nadaljujemo po levem kolovozu, nad katerim se vzpenjajo strme skale Kranjske senožeti, do hudournika, ki ga prečkamo in nadaljujemo hojo po nekoliko ožji stezici.
Čez Vrata do Ambroža
Stezica, na katero nas usmerijo markacije, že takoj v začetku pokaže svoj najzahtevnejši obraz – čaka nas nekaj nekoliko bolj strmih klancev, ki jih »popestrita« še blato in spolzko bukovo listje. A brez skrbi – z dobrimi planinskimi čevlji in palicami boste kos vsem preprekam. Občasno nam sprehod po bukovem gozdu popestrijo manjši potočki, ki z naše desne hitijo proti Blatnici, še skriti globoko levo pod nami. Sčasoma se tudi vzponi omilijo, pot postane precej položna, a še vedno zadosti razgibana, da hoja ne postane dolgočasna.
Po približno pol ure vzpona bomo na svoji levi strani najprej zaslišali šumenje potoka, nato pa se nam odkrije Blatnica, ki jo prečkamo in se po kolovozu po zadnjem klancu vzpnemo do prevala Vrata, kjer se naš kolovoz zlije z gozdno cesto, ki prihaja po zahodnem pobočju Požganice iz Šenturške Gore. Po gozdni cesti bi lahko nadaljevali vzpon proti Lešam ali planini Osredek, pot proti Ambrožu pa se že kmalu odcepi v levo in nas popelje po kolovozu, ki je v začetku še razmeroma lahko prehoden, z vzpenjanjem pa postaja vse bolj zapuščen in zaraščen.
Krajši položen vzpon po pobočju Bošta nas pripelje do prvih travnikov pod Ambrožem, kjer si boste verjetno vzeli nekaj minut časa, se sprehodili po travniku in uživali v razgledu na okoliške hribe, preden se boste odpravili naprej proti cilju današnjega izleta. Kolovoz, ki je že pred travniki postajal vse bolj ozek, se tukaj spremeni v zdrto pot, ki se ji boste najlaže izognili s sprehodom po senčnem travniku desno od nje. Že čez nekaj minut se spet znajdemo na urejenem, položnem kolovozu, ki nas med strmimi travniki popelje proti Ambrožu, od katerega nas loči le še nekaj minut hoje. Med hojo po travnikih lahko že slutimo, kakšni razgledi nas čakajo na Ambrožu, saj se zlagoma odpira pogled na Kranjsko polje, čez katero nas pozdravljajo vrhovi Polhograjskega hribovja.
Na koncu poti nas čaka še zadnje presenečenje – markacije nas popeljejo na dvorišče, ki si ga lasti nemarno hud pes. Izognemo se mu po makadamski cesti nad kmetijo in že se znajdemo na parkirišču med cerkvijo sv. Ambroža in gostilno, od koder boste lahko v miru uživali v razgledu, ki sega vse od Ljubljanske kotline na vaši levi do Julijskih Alp s Triglavom na desni.
Po krajšem počitku v gostilni Florijan (v ponedeljek so zaprti) se lahko vrnete na Klemenčevo po poti, po kateri ste se povzpeli, lahko pa si izlet popestrite s krožno potjo mimo cerkvice sv. Lenarta ali z vzponom do planine Osredek, s katere se nato mimo Korošaških slapov spustite na Klemenčevo.
Zemljevid poti
Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.