🇬🇧/🇺🇸 Bevkov vrh

Izleti po Sloveniji » Gorenjska » Bevkov vrh

Sovodenj, kraj ob sotočju Podosojnice in Podjelovščice ob cesti Škofja Loka – Cerkno, z obeh strani obdajajo strma pobočja – na severu se dviguje Ermanovec, na jugu pa pogled zapira greben, ki Sovodenj ločuje od doline Idrijce. V tem grebenu boste našli tudi Mrzli vrh, na katerega se lahko povzpnete iz Žirov, tik nad Sovodnjem pa vas čaka najvišji vrh v grebenu – razgleden in osamljen Bevkov vrh.

Že hoja na Bevkov vrh je posebno doživetje – po prvih vzponih se znajdete na poteh, ki se med raztresenimi domačijami vijejo po razglednih travnikih, ki vam kar sami prikličejo v spomin podobe iz Bevkovih knjig ali nekaterih slovenskih filmov, pogovor z domačini pa tudi izda, da smo zašli že precej na primorsko stran Slovenije. A vsa ta lepota ni še nič v primerjavi z razgledom s samega vrha – kot na dlani leži pred vami dolina Idrijce, za njo Idrijsko hribovje okoli Javornika, na severu boste opazili »predalpske trojčke« - Blegoš, Ratitovec in Porezen, levo od Porezna pa celoten greben Spodnjih Bohinjskih gora, ob lepem vremenu pa tudi Krn, Kanin in Matajur.

Osnovni podatki

Zahtevnost

Markirana, precej položna pot

Dostop

Najkrajša pot na Bevkov vrh vodi s Sovodnja, lahko pa se nanj povzpnemo tudi iz doline Idrijce (mimo zaselka Jazne ali iz Straže) ali pa se do njega sprehodimo po grebenu iz Kladij ali Ledin.

Dolžina

Sovodenj–Bevkov vrh: 1 ura 30 minut
Vrnitev: 1 ura
Skupaj: 3 ure

Višina

1051 m

Višinska razlika

450 m

Čas obiska

Na pot se lahko odpravite v vseh letnih časih (tradicionalen je npr. vzpon okoli novega leta), najlepše pa bo pozno pomladi ali zgodaj jeseni, ko bodo na travnikih okoli vas cvetele rože, vročina pa ne bo popolnoma neznosna. Seveda se je smiselno na pot odpraviti dan ali dva po prehodu vremenske fronte.

Priporočam

Kot vedno, dobra obutev in planinske palice ne škodijo, lahko pa se na pot mirno odpravite tudi v športnih copatih.

Karta

Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, 1:50.000

Vzpon s Sovodnja

Pot na Bevkov vrh se začne na Sovodnju, vasici ob cesti Škofja Loka – Cerkno (za opis dostopa do Sovodnja glej izlet na Ermanovec). Avto lahko pustite na obširnem parkirišču sredi vasi, nato pa se po levi cesti odpravite proti zadružnemu domu. V vasi vas čaka tudi ena od redkih orientacijskih zank celotnega izleta – za zadružnim domom morate zaviti v desno, nato pa na ožjo asfaltno cesto, ki se precej strmo vzpenja levo po pobočju. Pot je sicer označena, tako z markacijami kot tudi s kažipotom, a oboje že z malce naglice mimogrede spregledate.

Strm vzpon po asfaltni cesti vam bo verjetno priklical nadležne misli »le zakaj je potrebno asfaltirati vsak kolovoz«, a ni tako hudo – asfalt vas bo preganjal le po najhujšem klancu do prvega ovinka, takoj ko postane cesta nekoliko bolj položna, pa se začne makadam, ki vas bo skozi gozd in preko travnika pripeljal do zadnje hiše v vasi. V jesenskih jutrih se splača že na tem mestu malce ustaviti in pogledati naokoli – če boste imeli srečo, bodo travniki okoli vas že obsijani s soncem, nad grapo, ki pelje proti Lanišam (na vaši levi strani), pa se bodo dvigovale nežne meglice.

Za zadnjo hišo se makadamska cesta spremeni v gozdno cesto, od katere se kmalu odcepi ozek kolovoz, ki vas popelje skozi gozd do naslednjih travnikov. Sredi gozda vas čaka križišče gozdnih poti – hodite ves čas naravnost, markacije so nekoliko skrite in teže opazne. Po nekaj minutah hoje ob spodnjem robu travnika vas pot pripelje do kmetije Na Rupah, kjer se znajdete na asfaltni cesti, ki na ta pobočja pripelje iz zaselka Laniše. Na srečo vas čaka le dobrih 200 metrov asfalta, pri naslednji kmetiji (Lisjak) se v levo odcepi dobro označen kolovoz.

Po travnikih na Primorsko

Za kmetijo Lisjak postane hoja pravi užitek – odlično vzdrževan kolovoz se počasi vzpenja med obširnimi travniki, z vsakim pridobljenim metrom pa postajajo lepši tudi razgledi okoli nas. Najprej se odpre pogled na sosednji greben Ermanovca, kjer pritegne pozornost vasica Nova Oselica, zbrana okoli cerkve sv. Janeza, za katero boste že opazili značilno golo »kapo« Blegoša. Po vzponu do kmetije Mrzlikar, kjer prečkamo greben in se »prevalimo« na idrijsko stran, pa se odpre tudi pogled proti jugu. Razglede za kratek čas prekine gozd, skozi katerega vodi pot, že čez nekaj minut pa se spet znajdemo na travnikih, od koder boste uživali v pogledu na strma pobočja Jelenka zahodno od doline Idrijce.

Na teh travnikih se makadamska cesta, po kateri hodimo, razcepi, kažipot nas usmeri navzgor, proti kmetiji Pleč. Še preden boste opazili kmetijo visoko nad seboj, boste njeno prisotnost zaslišali – domači pes ima očitno neverjetno veselje vzbujati pozornost, takoj ko zasliši najmanjši šum na cesti pod seboj. Pri kmetiji vas čaka tudi zanimiva orientacijska zanka – markacije kar naenkrat izginejo, edina markacija, ki jo boste opazili, pa kaže navzdol na pot, po kateri ste se povzpeli. Nič hudega, krajši pogovor z domačini bo razjasnil tudi to zadrego, zaviti morate ostro desno mimo kozolca, na katerem boste kasneje res opazili manjkajočo markacijo »skrbno« pokrito z deskami.

Moram priznati, da smo nekoliko zlobno ugibali, da so deske na markacijo položene namenoma, saj se na ta način večina popotnikov zaplete v prijeten pogovor z domačini .

Vzpon do vrha

Nad kozolcem se kolovoz dviguje po robu travnika, dokler se končno ne izgubi na travniku, ki ga prečka visokonapetnostni daljnovod. Na tem mestu imate dve možnosti:

• Ker je vrh tik nad vami, se lahko nanj povzpnete kar čez travnik – vzpenjajte se po desni strani ob gozdnem robu, stran od daljnovoda.
• Lahko se odločite za nekoliko bolj zaraščeno krožno pot, ob kateri boste poleti našli čudovit primerek volnatoglavega osata (v zgodnji jeseni je zrasel že precej nad dva metra).

Če se boste odločili za nekoliko daljšo krožno pot, sledite markacijam (daleč pred seboj boste opazili markacijo na stebru daljnovoda), ki vas bodo pripeljale do hudo zaraščenega pobočja, kjer vas čaka nekaj deset metrov prebijanja skozi maline in podrast. Na srečo se pot kmalu nadaljuje v gozdu in postane spet dobro prehodna ter nas po 600 metrih pripelje na travnike pred kmetijo Slabe, od koder se odpre prvi pogled na Bohinjske gore in naprej proti zahodu.

Na teh travnikih boste opazili, da ste vrh »zgrešili«, saj se zdaj dviga za vami, a nič hudega – spustite se skoraj do makadamske ceste pod sabo, nato pa zavijte desno po kolovozu, ki se razločno dviguje po travniku. Kolovoz postaja vedno bolj neopazen, vi pa kar vztrajajte s hojo proti poseki v gozdu na koncu travnika. Tik pred poseko zavijete desno ob gozdnem robu in v nekaj trenutkih dosežete vrh.

Po krajšem počitku je čas za razglede – južno od vas leži Idrija, obdana s strmimi gozdnatimi pobočji, proti severu boste opazili celoten greben Spodnjih Bohinjskih gora, pred katerim se dviga Porezen in tako zakriva Koblo, desno od Porezna se dvigajo strma skalnata pobočja Ratitovca, bolj proti levi pa boste hitro opazili piramidasti vrh Vogla ter sedlo Globoko in Škrbino. Ob odličnem vremenu bo pogled segel še nekoliko dlje – levo od Škrbine se dviga Krn, za njim boste opazili Kaninsko skupino, nekoliko bolj proti jugu pa Bovški Stol in travnike okoli vrha Matajurja.

Če ste na Sovodenj prišli z avtomobilom, se boste prisiljeni vrniti po poti, po kateri ste se vzpeli, drugače pa vam množica poti, ki vodijo na Bevkov vrh, nudi več možnosti:

• Po makadamski cesti mimo kmetije Slabe se lahko sprehodite do Kladja ali pa se po precej daljši poti spustite do Straže v dolini Idrijce.
• Vrnete se do razcepa makadamskih cest pod kmetijo Pleč in zavijete proti jugu. Ta cesta vas pripelje nad zaselek Jazne, skozi katerega se lahko spustite v dolino Idrijce ali pa nadaljujete pot proti Mrzlemu vrhu, s katerega se spustite v Žiri.

Zemljevid poti

Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.