Izleti po Sloveniji » Kras » Kokoš nad Lokvijo
Kokoš je eden od vrhov gričevja, ki ločuje Sežanski Kras (bolj natančno, Lokavsko polje) od Tržaškega zaliva. Gričevje je prepredeno s pešpotmi, kolesarskimi in jahalnimi stezami in kot takšno idealno za spomladanske ali jesenske sprehode (poletnim se boste zaradi vročine verjetno izognili); poti vas ponesejo vse od Lipice pa skoraj do Škocjanskih jam. Kokoš in bližnji izvir Vroče sta očitno priljubljena cilja lokalnih planincev, če sodim po odlično urejenih poteh, klopcah in mizah, postavljenih ob njih. Iz Lokve vodita na Kokoš dve poti, kar nam omogoča lep krožen izlet.
Osnovni podatki
- Zahtevnost
- Varčno označena, na trenutke strma pot. Pomanjkanje markacij več kot nadomeščajo odlični kažipoti.
- Dostop
- Na Kokoš pridemo iz Lokve, kraške vasi, ki je od Divače oddaljena le kakšnih 10 minut vožnje.
- Dolžina
- Lokev–Kokoš (čez Prelože): 1 ura 30 minut
Povratek proti Lokvi: 1 ura
Skupaj: 2,5–3 ure - Višina
- 670 m
- Višinska razlika
- 210 m
- Čas obiska
- Pot delno poteka po kraških travnikih, zato se nanjo ne bi odpravil v poletni vročini. Spomladi boste uživali v travniških cvetlicah, jeseni pa v jesenskih barvah Krasa.
- Priporočam
- Pot je občasno strma in spolzka – dobra obutev in planinske palice zato ne bodo odveč.
- Zemljevid
- Primorje in Kras, izletniška karta, 1 : 50.000
Na Internetu boste o Lokvi našli še precej podatkov, nekatere povezave so zbrane tule:
Od Lokve do Prelož
Okolica Lokve je polna kulturnih in naravnih znamenitosti – od vojaškega muzeja do Vilenice in Divaške jame, ki si ju je tudi vredno ogledati. Zaradi bližine Italije in igralnice v Lipici pa je v vasi tudi nekaj odličnih gostiln.
Lokev je prijazna in zanimiva kraška vas, le nekaj kilometrov oddaljena od Divače po cesti iz Divače proti Lipici in Sežani. Tja boste najlaže prišli, če boste na avtocesti Ljubljana–Koper izbrali izvoz Divača, po njem zavili proti Divači, nato pred Divačo proti Lipici.
Pot na Kokoš čez Prelože se začne v sredini vasi, kjer vas nanjo opozori tudi kažipot. Avto pustite na parkirišču pred vojaškim muzejem (ki domuje v obrambnem stolpu sredi Lokve), prečkate glavno cesto in se po makadamski poti začnete po kraških travnikih vzpenjati proti Preložam.
Pot med travniki lahko izkoristite za ogled rož – v jeseni bosta najbolj opazna lučnik in madronščica, našli pa boste tudi kakšno zvončico in glavinec. Sredi poti proti Preložam (ki jih ves čas vidite pred seboj) si lahko ogledate zanimivo kapelico, za vami pa se že vidi Nanos.
Makadamska pot čez travnike vas pripelje v Prelože – stisnjeno kraško vasico, v kateri si lahko ogledate še eno kapelico in vaški vodnjak, nato pa pri vodnjaku zavijete desno v hrib proti izviru Vroče.
Vzpon mimo Obrovnika
Pot proti izviru Vroče (ki leži pod vrhom Obrovnika) se najprej vzpenja skozi Prelože (ob cesti si mimogrede oglejte rastišče hermelike), nato pa skozi vedno bolj gost gozd. Ob poti boste kmalu zagledali manjše jezerce, ki je v poletni vročini verjetno precej mikavno. Občasno nekoliko bolj strma pot se nadaljuje skozi mešani gozd in vas v dobrih 30 minutah pripelje do izvira Vroče, približno na sedlu med Obrovnikom in Gradiščem.
Očitno je tudi ta izvir priljubljen poletni cilj, na kar kažejo mize in klopi okoli njega pa tudi hišica, v kateri boste v poletnih mesecih verjetno dobili hrano in pijačo.
Ko po krajšem počitku nadaljujete pot proti Kokoši, boste malce presenečeni, ker se pot začne spuščati – nič hudega, vodi vas na sedlo med Obrovnikom in Kokošjo. Nekaj časa boste še hodili po gozdu, nato pa se ta začne redčiti in pot vas pripelje na prve kraške travnike, ki vas bodo v jeseni razveseljevali z bogastvom jesenskih barv – od rumene prek oranžne do temno rdeče. Na travnikih boste opazili tudi zadnje rože – skalni glavinec, jesensko obarvani gladki mleček in zadnje ametistaste možine.
Od tu se odpre tudi pogled na morje in Tržaški zaliv – dobro si ga oglejte, izpred planinske koče na Kokoši morja ne boste videli, nato pa nadaljujte po poti navzdol proti križišču s kolesarsko stezo, ki vodi od Kokoši proti Gradišču.
Vrh Kokoši
Po priključku na kolesarsko pot se začnete spet počasi vzpenjati proti Kokoši, ki jo dosežete v približno pol ure. Pred počitkom pri planinski koči (v seznamu koč na Planinski zvezi Slovenije boste izvedeli, kdaj je odprta) se sprehodite po travniku na vrhu Kokoši ter si oglejte Slavnik (na jugovzhodu) in Nanos (na severu).
V Lokev se lahko vrnete po poti, po kateri ste prišli, lahko pa kmalu po začetku poti zavijete levo na planinsko pot, ki vas pripelje naravnost v Lokev. Ta pot nekaj časa poteka po redkem gozdu (podobno kot pot iz Prelož proti izviru Vroče), že kmalu pa prispemo na Lokavsko polje, po katerem nas makadamska cesta vodi proti Lokvi.
Tudi na tem delu poti si oglejte bogastvo rož na sosednjih travnikih (najlepši bodo spomladi, ko na njih zacvetijo kosmatinci, in zgodaj poleti pred prvo košnjo), pa tudi jeseni je prijetno posedeti na klopci ob poti in uživati v pogledu na kraško pokrajino.
Makadamska pot se izteče na koncu Lokve, pri pokopališču, od koder je do parkirišča, kjer ste pustili avto, le dobrih pet minut hoda. Lakoto, ki se je porodila med hojo, lahko uspešno zatrete v gostišču Ražem (preizkušeno, imajo odlične ribje jedi), če imate več časa, si lahko ogledate vojaški muzej, v nedeljo pa se lahko odpravite tudi v Divaško jamo ali Vilenico. Tisti, ki ste med potjo nabirali rože, pa le pohitite domov – z jesenskim bogastvom Krasa lahko naredite čudovite ikebane.
