🇬🇧/🇺🇸 Mrzlica iz Prebolda

Izleti po Sloveniji » Posavsko hribovje » Mrzlica iz Prebolda

Mrzlica (1122m) je eden najvišjih vrhov severnega dela Posavskega hribovja s čudovitim razgledom – v lepem vremenu se vidi pokrajina od Kamniških alp na severu do Trdinovega vrha na jugu. Izlet na Mrzlico priporočam tudi ljubiteljem rož – že dejstvo, da so travniki okoli vrha zaščiteni (krajinski park Mrzlica) pove marsikaj o bogastvu rož, ki rastejo na njih.

Na Mrzlico vodi vrsta poti – iz Trbovelj, Zabukovja, Matk, prevala Vrhe ali Prebolda – ki nudijo pohodnikom širok razpon izzivov – od dolge poti iz Prebolda (4 ure) do položne in kratke poti s prevala Vrhe (1,5 ure). Mi se bomo na Mrzlico odpravili iz razloženega zaselka Marija Reka južno od Prebolda.

Osnovni podatki

Zahtevnost

Markirana, občasno nekoliko bolj strma pot.

Dostop

Na Mrzlico se bomo povzpeli iz Marije Reke, zaselka južno od Prebolda.

Dolžina

Izhodišče – Mrzlica: 2,5 ure
Vrnitev: 2 uri
Skupaj: 5 ur

Višina

1122 m

Višinska razlika

770 m

Čas obiska

Na izlet se lahko odpravite v vseh letnih časih, najlepše bo v maju, ko na travnikih okoli Mrzlice cvetijo orlice in zlati koreni. Priporočljiv pa je seveda izlet v lepem in jasnem vremenu s čistim ozračjem.

Priporočam

Pot je občasno strma – dobra obutev in planinske palice sicer niso nujne, so pa priporočljive. Občasno je pot zaraščena, če vas to moti, vzamite s seboj sredstvo za odganjanje mrčesa.

Karta

Posavsko hribovje (zahodni del), 1:50.000

Začetek poti

Na Mrzlico vodijo iz Prebolda in okolice tri poti:

• Najdaljša pot, ki se začne v samem Preboldu, pelje po vzhodni pobočjih Golave.
• Dober kilometer za Preboldom se od ceste proti Trbovljam odcepi pot po kolovozu na zahodnem pobočju Golave.
• Še dobrih 700 metrov naprej se začne pot, ki jo bomo ubrali in ki povezuje Reško planino z Mrzlico.

Do Prebolda boste najlažje prišli po avtocesti Ljubljana – Maribor, ki jo zapustite na izvozu Šentrupert, kjer zavijete proti Šentrupertu (v nasprotno smer od Logarske doline), kar vas pripelje do stare magistralne ceste Ljubljana – Maribor. Na tem križišču zavijete levo, že po dobrem kilometru pa v Latkovi vasi desno proti Preboldu. Od tega mesta vozite stalno naravnost – skozi Latkovo vas, Dolenjo vas in Prebold se boste pripeljali naravnost na cesto proti Trbovljam.

Ko boste zapustili Prebold, se začne dolina okoli vas ožiti – na tem mestu bodite pozorni na obcestna parkirišča na levi strani ceste. Ustavite se na prvem parkirišču (če boste prišli do košarkarskega igrišča, ste se odpeljali kakšen kilometer predaleč), kjer boste nekaj metrov pred vami opazili prvo markacijo, z desne pa se bo cesti pridružila pot, ki pelje na Gradišče in Reško planino.

 Nekaj metrov hoje po cesti v smeri Trbovelj vas pripelje do mostička preko potoka z zvenečim imenom Velika reka, na skednju na drugi strani potoka pa boste že opazili prve markacije z oznako Zvonetova pot (poleg markacij vas čaka tudi napis »Pozor hud pes«, zato se malce razglejte okoli sebe – jaz ga nisem opazil). Markacije vas vodijo po ozki poti, ki se hitro vzpne mimo hiše do kolovoza nad hišo.

Po pobočjih Golave

Na kolovozu nad začetkom poti se vam postavi prva dilema – ali slediti markacijam ali poteku poti, vrisanem na zemljevidu. Če se boste odločili za markacije, se boste po kolovozu vzpeli do markirane poti iz Prebolda, na njej zavili desno in po približno 400 metrih prišli do asfaltne ceste. Za tiste, ki si želijo orientacijskih izzivov pa bo bolj primerna tale (precej zaraščena) varianta:

• Na mestu, kjer se pešpot priključi kolovozu, nadaljujete s hojo po poti (rahlo desno) skozi gozd.
• Pot se konča na spodnjem robu travnika, kjer se po strmem kolovozu ob gozdnem robu povzpnete nekaj deset metrov višje do zaraščenega kolovoza, ki se vije ob pobočju Golave.
• Precej zaraščen kolovoz (očitno ga ne uporabljajo več, saj sredi njega rasejo do meter visoki borovci) vas mimo zapuščene domačije pripelje na nekoliko bolj uhojen kolovoz, ki mu sledite proti jugo-vzhodu (desno). V okolici te domačije boste morda opazili nasade orehov (v nasadu naj bi raslo približno 150 dreves).
• Hoja po kolovozu vas bo pripeljala pod travnik, vrh katerega boste opazili več hiš (in ugotovili, da ste očitno zgrešili pravo pot, saj le-ta pelje mimo njih). Ne vzpenjajte se po travniku – kolovoz, po katerem hodite bo kmalu zavil levo in vas po krajšem vzponu pripeljal do asfaltne ceste.

Okoli hiš na pobočjih Golave in Homiča se lahko sprehodite po markirani poti, najenostavneje pa bo, da se odpravite kar po asfaltni cesti skoraj do odcepa v dolino. Kljub temu, da sovražim hojo po asfaltu, bi se v tem primeru odločil za cesto. Markirana pot je precej zaraščena, dodaten »prispevek« k neprehodnosti pa so opravili še delavci Elektro podjetja, ki so v lepi vse-slovenski navadi posekali grmovje okoli daljnovoda, pod katerim teče pot, in za sabo pustili popolno »štalo« (očitno jim v zlatih časih socializma ni bilo potrebno pospravljati za seboj, tranzicije pa tudi še niso opravili), skozi katero naj se spotika in prebija planinec.

Če se boste vseeno odločili za markirano pot, bodite zelo pozorni na mestu, kjer se začne asfaltna cesta rahlo spuščati – pot se odcepi na levo po ozki stezici, markacija na tem mestu je sicer sveža, vendar precej skrita. Pot v začetku teče nad hišo pod daljnovodom (pričakujte pozdrav domačega psa), nato skozi gozdiček in po travniku strmo navzgor do naslednje hiše, kjer vas čaka precej bolj neprijeten pasji pozdrav. Preko dvorišča se spet vzpnete do kolovoza nad vami, kjer se pridružite poti, ki prihaja okoli vzhodnih pobočij Golave.

Pot po asfaltu je dosti manj adrenalinska – spustite se mimo prvih hiš, sledi rahel vzpon, pa spet rahel spust do odcepa gozdne ceste na levi strani, za katerim se začne asfaltna cesta bolj strmo spuščati. Če sem pravilno štel, je to tretja gozdna cesta, ki se odcepi od asfalta, je pa zagotovo edina, ki teče pravokotno na asfaltno cesto (vse ostale ostro zavijejo nazaj na levo). Kakorkoli že – ko boste prišli do ceste, ki se spušča v dolino, ste odšli malce predaleč.

Vzpon na Mrzlico

Po gozdni cesti se v vijugah vzpenjamo po pobočju Homiča in kmalu pridemo do markirane poti, ki se nam pridruži s kolovoza na levi. Po gozdni cesti sledimo markacijam, najprej po precej strmem vzponu, nato po nekoliko bolj ravnem delu, ki nas privede do travnikov, s katerih se odpre prvi razgled na Savinjsko dolino in okoliška hribovja – od Črete in Kamniških alp v ozadju do Gore Oljke in gričevja desno od nje.

Na tem mestu se gozdna cesta razcepi v tri kolovoze – markacije nas usmerijo na levi kolovoz, ki se v začetku strmo vzpenja po pobočjih Homiča, nato pa zavije ostro desno (ko se boste vračali, bodite na tem ovinku pozorni, markacija je precej skrita) in nas po nekoliko bolj položnem vzponu pripelje do strmih travnikov na pobočjih Mrzlice. Še nekaj sto metrov hoje ob gozdnem robu vas pripelje na sredo travnikov, kjer se spomladi bohotijo orlice in divji nageljčki, sredi travnika, tik ob poti, pa vas čaka košato drevo z debelim štorom v senci – kot nalašč za krajši počitek in občudovanje travniških rož in razgleda na okoliške hribe (na primer na cerkvico sv. Marije pod Reško planino).

Nadaljevanje hoje po kolovozu vas bo hitro pripeljalo do makadamske ceste, ki vodi na Mrzlico s prevala Vrhe. Med hojo po položno se vzpenjajoči cesti lahko na strmih travnikih okoli vas občudujete bogastvo rož in nabirate moči za zadnji vzpon.

Cesta vas pripelje do razcepa planinskih poti – lahko se odločite za vzpon na vrh Mrzlice ali za predhoden počitek v planinskem domu. Svetoval bi, da se najprej odpravite do doma – vzpon na Mrzlico je zelo strm.

Če se boste odločili da boste najprej obiskali planinski dom, se odpravite naprej po makadamski cesti, ki vas bo po severnih pobočjih Mrzlice pripeljala do poti, ki se preko nekaj stopnic vzpne preko grebena in vas pripelje do mogočnega in odlično vzdrževanega Doma na Mrzlici, ki je poleti odprt vse dni v tednu (že to je zelo pohvalno, definicija »poletja«, ki se na Mrzlici začne že sredi maja, pa še mnogo bolj – da bi le bilo več tako dobrih oskrbnikov).

Po krajšem počitku in okrepčilu v Domu se odpravite še na vrh Mrzlice, ki ga vidite naravnost pred seboj – v lepem vremenu je razgled naravnost fenomenalem – nato pa nadaljujete s spustom proti makadamski cesti, ki jo vidite pod seboj. Po strmem zahodnem pobočju Mrzlice se spustite do razcepa poti, ki ga boste opazili že z vrha, na tem razcepu zavijete proti severu (oznaka pravi, da boste odšli Pod Skalco) in se po strmi stezici spustite do makadamske ceste. Od tod se v dolino vrnete po poti, po kateri ste se vzpeli.

Zemljevid poti

Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.