Sidebar

🇬🇧/🇺🇸 Čreta z Vranskega

Izleti po Sloveniji » Kamniško-Savinjske Alpe » Čreta z Vranskega

Čreta pri Kokarjah (ali Kokarju) je vrh v grebenu, ki povezuje Dobroveljsko planoto (na vzhodu) z Menino planino (na zahodu) in tako ločuje Vransko od Zgornje Savinjske doline. Poleg planinskega doma in lepih pašnikov si boste na vrhu lahko ogledali še romarsko baročno cerkev Matere Božje in nekoliko starejšo gotsko cerkev sv. Katarine, z vrha pa je tudi lep razgled na Nazarje, Mozirje in okoliške hribe ter Kamniške Alpe v ozadju. Na Čreto se lahko povzpnete z Vranskega (po dveh poteh), Letuša ali Braslovč, če pa ste pripravljeni hoditi dobre 4 ure (v eno smer), pa se lahko na Čreto odpravite iz Motnika ali Mozirja.

Osnovni podatki

Zahtevnost
Odlično označena, v drugi polovici precej strma pot.
Dostop
Na Čreto se bomo odpravili z Vranskega, manjšega kraja na obrobju Celjske kotline.
Dolžina
Vransko–Čreta: 2 uri
Vrnitev po isti poti: 1 ura 30 minut
Skupaj: 3–4 ure
Višina
Dom na Čreti: 870 m
Cerkev sv. Marije: 944 m
Višinska razlika
Vransko–Dom na Čreti: 530 m
Vransko–cerkev sv. Marije: 604 m
Čas obiska
Na Čreto se lahko odpravite v vsakem vremenu. Po deževju bodo nekateri deli poti precej blatni.
Priporočam
Pot je občasno strma, dobra obutev in planinske palice zato ne bodo odveč. Planinske čevlje še posebno toplo priporočam, če se boste na pot odpravili po dežju, saj je del poti takrat precej »namočen«.
Karta
Posavsko hribovje, planinska karta, 1 : 50.000
Zgornja Savinjska dolina, izletniška karta, 1 : 50.000

Z Vranskega do Prilop

Pot na Čreto začnemo v središču Vranskega, manjšega kraja na robu Celjske kotline. Na Vransko boste najlaže prišli po avtocesti Ljubljana–Maribor, ki jo zapustite na izvozu Vransko, na stari magistralni cesti zavijete levo proti Vranskemu, nato pa pri prvem odcepu (za bencinsko črpalko) desno. Avto lahko pustite na enem od parkirišč v bližini cerkve sv. Mihaela, kjer boste zagotovo našli dovolj prostora. Nekaj metrov od cerkve bomo na prvih hišah že opazili markacije (če bi jih zgrešili, nas bodo vodile table proti tovarni Inde).

Markacije nas najprej vodijo po asfaltni cesti skozi Vransko (če jim boste preveč dosledno sledili, se boste znašli na dvorišču pred potokom; očitno je bil pred kratkim zgrajen nov most čez Podgrajščico), mimo tovarne Inde in vzorno urejenega plezališča v opuščenem kamnolomu, nato pa nas pri zadnji hiši usmerijo desno na ozko stezico, ki prečka travnik in po nekaj metrih zavije v redek gozd, kjer so po kratkem vzponu spet priključi asfaltni cesti, ki med travniki teče proti zaselku Briše. Od tod se odprejo že prvi razgledi, ki jih bomo v nadaljevanju poti precej pogrešali – pod nami leži Celjska kotlina, za njo pa se dviguje Čemšeniška planina.

Pri kapelici v Brišah nas kažipot pred prvimi hišami usmeri desno na makadamsko cesto, ki pelje mimo naslednje kapelice. Na prvem križišču zavijemo levo, nato pa čez nekaj metrov desno na pot, ki mimo križa na travniku teče najprej zlagoma navzgor, nato pa se začne počasi spuščati proti potočku, ki se skriva v grapi na robu gozda pred nami. Pot se čez travnik položno spušča do gozdnega roba, nato pa se hitro spusti do potoka, kjer si lahko najprej ogledate zanimiv slap, nato pa potok prečkate in se začnete po položni poti vzpenjati skozi bukov gozd.

V meglice zavit Zahojnikov vrh

V meglice zavit Zahojnikov vrh

Planinska pot skozi gozd je v glavnem položna, le občasno jo popestrijo malce bolj strmi vzponi, tu in tam pa se skozi drevesa odpre razgled na Vransko in za njim ležečo Čemšeniško planino. Po slabi uri vzpenjanja pridete do zadnjih hiš (kmetiji Jerin in Skubar) v naselju Selo pri Vranskem, od katerih se odpre lep pogled na Zahojnikov vrh, za katerim se skriva Čreta. Na dvorišču kmetije si lahko ogledate lep grm bodike, na katerem boste jeseni ali pozimi opazili živordeče jagode, nato pa nadaljujete pot rahlo navzgor po stezi skozi sadovnjak do naslednjega križa, kjer se planinska pot pridruži gozdni cesti. Po nekaj metrih na razcepu zavijemo desno in se začnemo zlagoma vzpenjati po široki gozdni cesti.

Čreta

Gozdna cesta v začetku položno teče nad gozdom in nam tako ponuja razglede na Mrzli graben globoko pod nami, nato pa se za prvim potočkom, ki ga prečkamo, spremeni v kolovoz. Ta se začne precej bolj strmo vzpenjati in nas po desetih minutah pripelje do lepo vzdrževane Marijine kapelice in kmetije Podpečan, od koder se spet odpre razgled na Celjsko kotlino in Posavsko hribovje.

Muhasta zima

Muhasta zima

Markacije nas od tod usmerijo na enakomerno dvigajoč se kolovoz, ki ga po nekaj sto metrih zapustimo in zavijemo desno navzgor na ozko stezico, ki se hitro vzpenja po pobočju med smrekami.

Smrekov gozd pod vrhom Črete

Smrekov gozd pod vrhom Črete

Po krajšem vzponu postane stezica precej bolj položna in nas skozi mogočen smrekov gozd pripelje do makadamske ceste, speljane po robu travnikov pod kmetijo Špan, od koder takoj zagledamo Dom na Čreti, za katerim se blešči cerkev sv. Marije.

Dom na Čreti

Dom na Čreti

V Domu na Čreti se lahko ob nedeljah od maja do septembra okrepčate, nato pa se vsekakor splača nadaljevati vzpon do grebena z baročno cerkvijo Matere Božje, od koder se odpre lep razgled na Zgornjo Savinjsko dolino. Do cerkve lahko kot telički stečete naravnost po travnikih navzgor, električni pastirji, s katerimi so prepredeni ti travniki, pa nam dajejo slutiti, da domačini takšnih domislic ne cenijo, zato se bo bolje držati markirane poti.

Cerkev Matere Božje

Cerkev Matere Božje

Markacije nas vodijo od doma po kolovozu mimo kapelice in lepega križa, ob katerem boste zagledali naslednjo čudovito bodiko, do Špana, kjer se najprej prebijemo skozi žične prepreke, nato pa sledimo kažipotom proti sv. Joštu. Ti nas po gozdni cesti med travniki pripeljejo nazaj v smrekov gozd, po nekaj minutah vzpona pa do makadamske ceste, kjer zavijemo ostro desno in po nekaj minutah hoje pridemo do cilja, od koder se odpre čudovit pogled na Zgornjo Savinjsko dolino, Golte, Smrekovec in Kamniške Alpe v ozadju.

Razgled na Golte

Razgled na Golte

Po krajšem počitku si pred vrnitvijo v dolino oglejte še precej manjšo gotsko cerkvico sv. Katarine (od mesta, kjer ste med vzponom prišli do makadamske ceste, je oddaljena le 250 metrov), nato pa se lahko vrnete v dolino po poti, po kateri ste se povzpeli, ali pa se odločite za obisk sv. Jošta (kar bo krajši izlet spremenilo v celodnevno turo) ali za iskanje zanimivih nemarkiranih kolovozov proti Vranskemu.

Cerkev sv. Katarine

Cerkev sv. Katarine

Ropasijske blodnje

Odločil sem se, da bom vzpon na Čreto združil z obiskom sv. Jošta (ki se mi je izmuznil med enim od prejšnih izletov), a očitno me sv. Jošt še vedno ni bil pripravljen sprejeti ... spust v dolino se je začel obetavno, markacije so me vodile navzdol po makadamski poti mimo sv. Katarine do asfaltne ceste, ki se začne zlagoma spuščati v dolino.

Zima na Čreti

Zima na Čreti

Po slabih 400 metrih bi bil moral opaziti markiran kolovoz (po njem teče evropska pešpot E6), ki se odcepi v desno, pa sem ga uspešno spregledal, kar me je sicer pripeljalo do enkratnih razgledov na ostrem ovinku južno od Petelinjeka (za Celjsko kotlino, ki leži nekaj sto metrov niže, se vidi celoten greben Posavskega hribovja), žal pa sem med spustom izgubil precej višine in se zato odločil, da se bom raje vrnil na Vransko.

Razgled s ceste pod Petelinjekom

Razgled s ceste pod Petelinjekom

Sodeč po zemljevidu je naloga precej preprosta– skozi Ropasijo se sprehodiš do prvega odcepa, kjer zaviješ desno proti kmetiji Mlačnik, nato pa pred kmetijo levo navzdol po kolovozu naravnost do Tešove. Mačji kašelj ... le da namesto kolovoza naletiš na pajkovo mrežo širših in ožjih poti in stezic (očitnega kolovoza pa nikjer), kjer moraš pazljivo izbirati smer – če zaviješ preveč v levo, te poti pripeljejo do kmetije Krničnik (in spet te čaka hoja po asfaltu), če zaviješ preveč v desno, boš končal na Španovem griču. Meni je nekako uspelo slediti črti, zarisani na zemljevidu, ob upoštevanju tega recepta:

  • Nekaj metrov za tem, ko zapustimo asfaltno cesto, zavijemo na prvi kolovoz levo navzdol.
  • Čez nekaj metrov na naslednjem razcepu zavijemo levo in pridemo v gozd.
  • V gozdu na razcepu zavijemo desno, nato pa (zdaj pride ključni trenutek) se spustimo levo navzdol po zelo zaraščeni stezi (kolovozu ne sledimo na travnik).
  • Ko pridemo do potočka, nadaljujemo pot po levem kraku.
  • Po vseh teh kolobocijah se naša steza združi z bolj očitnim kolovozom, ki se spušča desno od nas. Ta nas hitro popelje po gozdu navzdol, do travnika na robu Tešove, kjer opazimo gozdno cesto, ki se spušča desno skozi gozd.

Gozdna cesta nas v nekaj minutah pripelje do prvih hiš v Tešovi, spustimo se med njimi do kapelice, kjer zavijemo levo, nadaljujemo hojo po asfaltu mimo gasilskega doma, na križišču pri naslednji kapelici jo uberemo kar naravnost po ožji asfaltni cesti, nato pa pri zadnji hiši, kjer se asfalt konča, zavijemo levo po ozki poti mimo stare hiške. Ta pot nas kmalu pripelje do dvorišča prve kmetije v Brišah in po nekaj metrih do kapelice na koncu asfaltne ceste, ki smo jo že spoznali med vzponom. Od tod je do središča Vranskega manj kot 10 minut hoje.

Z Vranskega na Čreto čez Ropasijo

Gospod Martin Marko iz Planinskega društva Vransko mi je poslal še ta opis poti z Vranskega na Čreto čez Ropasijo (vsekakor zveni bolj prijazno kot moje blodnje):

V zimskem in zgodnje spomladanskem času je najbolje zgažena prav pot čez Prilope (mimo Jerina), vendar je včasih zgažena tudi pot čez Ropasijo. Sam običajno grem na Čreto čez Ropasijo, vračam pa se čez Prilope.

Pot čez Ropasijo je malo daljša, ponuja pa boljše razglede v jutranjem času. Pot gre čez Briše, nato pa nadaljujemo naravnost proti Tešovi. Tu nas čaka 1 km asfalta. Ko pridemo na konec vasi gre pot mimo lovskega doma (nova zgradba) naravnost proti Ropasiji. Kot orientir so nam lahko Ropasove peči in križ na vrhu njih, saj so vseskozi pred nami. Zadnji del poti proti Ropasiji je nekoliko strmejši. Pri Ropasu gremo čez dvorišče, med kozolcema, nato mimo vodnega rezervoarja, kjer se pot usmeri nekoliko v desno (tu se nahajamo pod samimi pečmi). Nato nas markirana pot privede do kapelice.

Varianta A: 30 m pred kapelico gremo naravnost po kolovozu in po 15 minutah pridemo na savinjsko pot in E6, ki nas popelje na vrh Ropasovih peči. Se splača, ker je z vrha fantastičen razgled.
Varianta B: nadaljujemo po poti miko kapelice. Pot nas privede pod skale, kjer se po lestvi spustimo na cesto in od tu nadaljujemo proti Čreti.

Opisana pot z varianto B je stara pešpot na Čreto, ki pa je z odprtjem ceste zamrla. Pred dvemi leti smo jo ponovno zmarkirali, vendar je potrebno še nekaj dodelav.

Zemljevid poti

Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.