Izleti po Sloveniji » Štajerska » Gora Oljka iz Polzele

Gora Oljka je kraški osamelec, ki se dviga nad vzhodnim robom Savinjske doline. V 18. stoletju so na vrhu postavili veličastno romarsko cerkev sv. Križa, ki z značilnim profilom dveh zvonikov pritegne pogled popotnika po celotni Savinjski dolini. Vrh sam je precej zaraščen, kar nekoliko ovira razgled, a že med vzponom se nam ob lepem vremenu odpirajo razgledi na vse strani – od Kamniško-Savinjskih Alp do Posavskega hribovja, Velenjskega hribovja in Pohorja.

Na Goro Oljko se lahko povzpnemo po najkrajši poti iz Šmartnega ob Paki, lahko pa izberemo eno od daljših poti, ki nas vodijo po prijetnih poteh in kolovozih gričevja ob Savinjski dolini. Te poti vodijo na Goro Oljko s Polzele, Andraža nad Polzelo in Šoštanja.

Osnovni podatki

Zahtevnost

Dobro označena, občasno precej strma pot.

Dostop

Na Goro Oljko se bomo povzpeli s Polzele, manjšega kraja v osrčju Savinjske doline

Dolžina

Polzela – Gora Oljka: 2 h
Vrnitev: 1,5 h
Skupaj: 4 ure

Višina

Gora Oljka: 733 m

Višinska razlika

440 m

Čas obiska

Na Goro Oljko se lahko povzpnete v vseh letnih časih.

Priporočam

Pot je občasno strma – dobra obutev in planinske palice ne bodo odveč.

Karta

Zgornja Savinjska dolina, izletniška karta, 1:50.000

Zahvala

Emil Pižorn me je opozoril na nekaj neprijetnih tipkarskih napak in eno orientacijsko zmoto. Hvala!

Na Internetu boste o Polzeli in Gori Oljki našli še precej podatkov, nekatere povezave so zbrane spodaj:

• Stare razglednice Polzele
• Informacije o Polzeli na straneh Turistične zveze spodnje Savinjske doline

Iz Polzele do Vimperka

Pot na Goro Oljko se začne na Polzeli, kraju v osrčju Savinjske doline. Do Polzele lahko pridemo na dva načina:

• Avtocesto Ljubljana – Maribor zapustimo na izvozu Šentrupert, se po cesti proti Logarski dolini zapeljemo do Pariželj, tam zavijemo desno proti Polzeli. Avto pustimo na enem od parkirišč v bližini železniške postaje.
• Avtocesto zapustimo na izvozu Šempeter, nato vozimo v smeri Polzele skozi Ločico ob Savinji in Breg pri Polzeli. Avto pustimo na enem od parkirišč čimbolj proti koncu Polzele.

Če ste začeli s hojo pri železniški postaji, vas markacije čakajo že čez nekaj metrov in vas usmerijo po asfaltni cesti naravnost proti Vimperku, če pa ste začeli v središču Polzele, nadaljujte v smeri Pariželj mimo križišča, na katerem se proti desni odcepi cesta v Velenje ter mimo asfaltne ceste, kjer se že začnejo markacije (le da te vodijo na drugo pot). Na sredini travnika vas bo ob cesti pričakal planinski kažipot proti Gori Oljki in vas usmeril na markirano pot čez travnik.

Obe markirani poti proti Vimperku se združita v Spodnjem Podvinu. Od tega križišča vas markacije vodijo še nekaj metrov po asfaltni cesti, nato pa zavijete levo na kolovoz, ki vas ob pobočju Vimperka pelje nazaj proti Savinjski dolini. Planinska pot se že kmalu odcepi od tega kolovoza in vas po kratkem, a strmem vzponu pripelje do cerkvice sv. Miklavža na Vimperku. Ob cerkvi boste našli tudi kočo, kjer se bodo tisti, ki jih je 150 m višinske razlike že utrudilo, lahko ob nedeljah okrepčali.

Od Vimperka proti Gori Oljki

Pot od Vimperka proti Gori Oljki se v začetku začne precej hitro spuščati po makadamski cesti, že po dobrih 200 metrih pa se odcepimo od ceste in nadaljujemo s hojo po položni planinski poti. Med hojo si dobro oglejte okolico – množica vrtač okoli poti več kot očitno pove, da hodimo po kraških tleh. Ljubitelji rož boste verjetno opazili tudi zimzelen, ki v pravih preprogah prekriva tla ob poti.

Po dobrih 15 minutah zmerne hoje se začne pot ponovno spuščati, se priključi makadamski cesti (na tem mestu bodite pozorni ob povratku – neprevidni boste hitro nadaljevali s hojo po makadamu), ki se že čez nekaj metrov spremeni v asfaltno cesto. Brez preplaha – markacije vas takoj usmerijo desno na kolovoz, ki preko travnikov vodi mimo hiš Zgornjega Podvina proti pobočjem Vince. Na travnikih v Zgornjem Podvinu si vzamite nekaj minut za počitek, pogledi proti zahodu so tega vsekakor vredni – preko Savinjske doline boste videli Dobroveljsko planoto, Žovneško jezero ter razvaline gradu Žovnek.

Za zadnjimi hišami (tudi tukaj boste markacijo verjetno iskali) se pot nadaljuje skozi gozd. Z desne se ji priključi Andraška pot, že kmalu pa pridemo do naslednjega travnika, kjer se kolovoz, ki vodi nad vinogradi, spet spremeni v makadamsko cesto, le-ta pa že po 400 metrih rahlega spusta privede do asfalta, ki mu zdaj res ne morete več pobegniti – pred vami je dober kilometer hoje po asfaltu, najprej skozi mešan gozd, nato med strmimi travniki, ki se spuščajo proti dolini Hotunjščice.

Bolečine v nogah bodo vsaj malce omilili razgledi, ki se odpirajo na teh travnikih – naravnost pred vami je cerkev sv. Andreja v Andražu, za njo se dviguje Velenjsko hribovje in Pohorje. Nekoliko višje se odpre še pogled proti jugu, na Savinjsko dolino ter Posavsko hribovje za njo. Po približno 20 minutah uničevanja nog po asfaltu boste prišli do gostilne Zabukovnik, kjer se lahko pred zadnjim vzponom okrepčate.

Gora Oljka

Vzpon proti Gori Oljki nadaljujete po eni od dveh planinskih poti – prva se odcepi levo v hrib že takoj za gostilno, druga pa dobrih 100 metrov naprej. V začetku pomladi se vsekakor odpravite po prvi (bolj zahodni) poti – le nekaj metrov po začetku poti boste naleteli na bogata rastišča pasjega zoba, ki vas bo skupaj s telohi spremljal skoraj do vrha.

Pred vzponom v hrib pa se velja še enkrat ustaviti – preko travnikov se na tem mestu odprejo razgledi proti zahodu, na zgornjo Savinjsko dolino, Menino planino in Kamniško-Savinjske Alpe v ozadju.

Planinska pot vas vodi skozi gozd, nekajkrat prečka kolovoze ali pa se jim za nekaj deset metrov priključi ter vas čez nekaj precej strmih vzponov ter mimo kapelice pripelje do vrha Gore Oljke.

Ob koncu tedna se lahko na Gori Oljki okrepčate v planinskem domu tik pod cerkvijo, na vsak način pa se morate povzpeti do cerkve in se prepustiti razgledom, ki se vam ponujajo - preko drevesnih vrhov boste videli na vse štiri strani - od Kamniško-Savinjskih Alp na zahodu, Pohorja na severovzhodu do Posavskega hribovja na jugu.

Vrnitev v Polzelo

V Polzelo se lahko vrnete po poti, po kateri ste se vzpeli, lahko pa vrnitev popestrite s sprehodom po alternativnih poteh. Že tik pod vrhom se planinska pot proti Polzeli razcepi, tukaj izberite levo pot (če boste hiteli, se vam bo to zgodilo samo po sebi, saj boste odcep desne poti enostavno spregledali) ter se po njej spustite po pobočju nad makadamsko cesto, ki pelje na Goro Oljko. Planinska pot se kakšnih 250 metrov pred gostilno Zabukovnik priključi makadamski cesti, po kateri nadaljujete pot mimo gostilne po asfaltu v dolino.

Po približno 700 metrih hoje po asfaltu boste opazili zanimiv kažipot na telefonskem drogu, ki vas usmerja levo navzdol po strmem pobočju. Spustite se po tem pobočju, na koncu travnikov boste prečkali asfaltno cesto ter po kolovozu nadaljevali pot skozi gozd. Kolovoz že zelo kmalu pripelje do naslednjega travnika, ki se vam bo morda zdel znan. Niste se zmotili – po vrhu tega travnika ste hodili med vzponom (glej tudi zemljevid). Na tem mestu lahko zaupate svoji presoji in se desno po robu travnika mimo vinograda povzpnete na pot, po kateri ste se vzpenjali (ter se po njej vrnete v Polzelo), lahko pa zaupate markacijam, ki vas ostro levo pošljejo naprej po kolovozu, nato pa vas usmerijo desno na asfaltno cesto (verjetno boste, tako kot jaz, dobili občutek, da ste prišli z dežja pod kap).

Na srečo se Andraška pot (na katero ste prišli) že zelo kmalu odcepi desno čez travnike proti rojstni hiši pisateljice Neže Maurer. Pri hiši markacije izginejo, šele zelo podroben pogled bo odkril markacijo, ki vas levo mimo hiše vodi strmo po travniku navzgor. Nekaj metrov vzpona vas pripelje na uhojeno pot in intuicija vam bo verjetno povedala, da bi bilo dobro nadaljevati po tej poti – pravilno ste se odločili, na robu gozda boste nagrajeni s prvo markacijo, že čez nekaj metrov pa boste prišli na pot, po kateri ste se iz Vimperka vzpenjali proti Gori Oljki. Zavijete ostro levo in se po že znani poti vrnete v Polzelo.

Zemljevid poti

Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.