Izleti po Sloveniji » Primorska » Vremščica » Vremščica iz Senožeč
Ena najdaljših, pa tudi najbolj položnih poti na vrh Vremščice vodi iz Senožeč. V začetku se boste sprehodili skozi gozd, doživeli prve razglede na vrhu Slatne, se spustili v Virbašnji dol, kjer boste morda opazili konje, in se končno mimo Bukovega vrha povzpeli po razglednih travnikih do cilja; kot nalašč torej za zanimiv družinski izlet.
Osnovni podatki
- Zahtevnost
- Lahka, odlično označena pot. Idealna za bolj zahteven izlet z otroki.
- Dostop
- Pot začnemo v Senožečah; avto pustimo na parkirišču sredi vasi.
- Dolžina
- Senožeče–Vremščica: 1 ura 30 minut.
Vrnitev: dobra ura.
Skupaj približno 3 ure hoje. - Višina
- 1027 m
- Višinska razlika
- 470 m
- Čas obiska
- Na Vremščico se splača oditi predvsem zaradi bogastva rož, ki rastejo na okoliških kraških travnikih. Največ rož boste verjetno opazili v začetku poletja, ko bo cvetel tudi redki košutnik.
- Priporočam
- Pot večinoma poteka po ilovnatem terenu, ki je lahko po dežju precej spolzek, zato dobra obutev ne bo odveč, palice pa bodo preprečile kakšen nepotreben zdrs. Občasno je pot zaraščena, zato s seboj vzemite sredstvo za odganjanje mrčesa.
- Zemljevid
- Notranjski kras, 1 : 50.000
Iz Senožeč proti Slatni
Izlet na Vremščico začnete v središču Senožeč pri restavraciji Adria. Najlažja pot do tega kraja je po novi avtocesti Ljubljana–Koper (odcep Senožeče), lahko pa seveda uporabite tudi staro magistralno cesto proti Kopru.
Senožeče so eden tistih krajev ki pohodnikom ponujajo vse, kar potrebujemo – veliko (in prazno) parkirišče v sredini vasi, odlično markirano pot (tudi po vasi) in nekaj gostiln, kjer se lahko po vrnitvi okrepčamo. Izjemno!
Pot na Vremščico najprej teče po asfaltni cesti skozi Senožeče. Na koncu vasi se asfalt spremeni v makadamsko pot med značilnimi kraškimi kamnitimi ograjami. Že na prvem delu poti boste lahko zaslutili, kakšno bogastvo vas čaka ob poti – s svojo lepoto vas bodo nedvomno očarali možine in klinčki, opazili pa boste tudi vrsto zvončic in lepi luk.
Makadamske poti je konec na začetku gozda, kjer se začne resnejši vzpon proti prvemu vrhu na naši poti – Slatni (914 m). Tudi med tem vzponom boste opazili vrsto zanimivih rož, od bodečih osatov, bodakov in bodeče neže do Gaudinovega glavinca.
Pot čez Slatno
Po strmem vzponu skozi bukov gozd se začne pot počasi odpirati in za nami se prikaže razgled na Nanos. Nekaj časa hodimo po strmem travniku, poraslem z grmičevjem in posameznimi drevesi, dokler končno približno 50 metrov pod vrhom Slatne ne pridemo do pravega kraškega travnika. To območje je precej vetrovno, kar v poletni vročini po strmem vzponu pride še kako prav.
Predlagam, da si na teh čudovitih travnikih malce odpočijete, preden nadaljujete pot proti Vremščici, katere severozahodno poraščeno pobočje že lahko vidite pred seboj. Med počitkom si obvezno oglejte bogastvo travniških rož; mimogrede boste opazili še čudoviti bratinski košutnik (tega boste v vsej njegovi lepoti videli le, če se boste na Vremščico odpravili junija ali zgodaj julija; v sredini julija navadno že odcveti) in skalni glavinec, ki vas bo s svojimi rumenimi cvetovi vse poletje prav bodel v oči (predlagam, da ga ne trgate, sicer vas bo lahko s svojimi trni zbodel tudi v prste).
Pot proti Vremščici se od kraških travnikov okoli Slatne najprej spušča skozi gozd proti dolini med Slatno in Vremščico. V dolini boste prečkali makadamsko pot in po gozdu nadaljevali vzpon proti vrhu.
Če imate več časa, lahko vzpon tukaj prekinete in zavijete desno po poti, ki ste jo prečkali – v približno 10 minutah boste prišli do sirarne, na travnikih ob tej poti pa boste verjetno opazili tudi lepe konje. Ob poti raste prava lakota, ki z gostimi majhnimi rumenimi cvetovi že skoraj spominja na sladkorno peno.
Vremščica
Približno 100 metrov pod vrhom Vremščice se gozd neha, spet se znajdete na kraških travnikih in odpre se razgled proti jugu in vzhodu, pred sabo pa že lahko vidite svoj cilj.
Tudi ti travniki so vredni ogleda – poleg rož, ki ste jih opazili že okoli Slatne, boste tu našli še divji klinček (še ena posebnost), navadni klinček, šentjanževko in pritlikavo šesterokotno homuljico.
Vrh Vremščice je eden tistih, ki ga ljubijo samotni pohodniki. Na njem razen miru, samote in lepega razgleda na okoliške primorske hribe, Nanos in Slavnik ne boste našli prav dosti, razen če boste imeli srečo in doživeli invazijo pikapolonic.
Če ste v Senožeče prišli z avtom, je najbolje, da se vrnete po poti, po kateri ste se vzpeli, lahko pa seveda ob vrnitvi zavijete mimo sirarne in se nato po daljši makadamski cesti vrnete v Senožeče. Če pa vas avto ne ovira, lahko nadaljujete pot po Slovenski planinski transverzali.