Izleti po Sloveniji » Kras » Črni hribi: od meje z Italijo do Renškega vrha
Le malokdo ve, da je soška fronta, ki nam je najbolj znana po svojih ostankih z gora okoli Tolmina, Kobarida in Bovca, segala tudi na slovenski Kras, kjer je današnjim popotnikom zapustila razvejeno omrežje kolovozov in makadamskih cest, po katerih lahko obiskujemo kraške travnike in borove gozdiče med Kostanjevico na Krasu in Vipavsko dolino. Na severni strani tukaj kraško planoto omejuje razgiban greben Črnih hribov, ki je kot nalašč za nekoliko daljši izlet. Po kolovozih, speljanih po Črnih hribih, se lahko sprehodite od meje z Italijo nad Mirnom do Branika na drugi strani Črnih hribov, za kar potrebujete dobrih osem ur hoje. Tak izlet si lahko zato privoščite le, če se prepustite javnim prevoznim sredstvom, če pa se morate vrniti k avtomobilu, se raje odločite za krajše krožne poti. Najbolj zahodna od njih vas popelje od prevala nad Mirnom do Renškega vrha.
Osnovni podatki
- Zahtevnost
- Večinoma nemarkirana, pretežno položna pot. Strmi so le markirani vzponi na vrhove Črnih hribov.
- Dostop
- Izlet začnete na sedlu med Vipavsko dolino in Krasom med Mirnom in Lokvico.
- Dolžina
- Izhodišče–Renški vrh: 2 uri
Vrnitev: 2 uri
Skupaj: 4 do 5 ur - Višina
- Veliki vrh: 463 m
Renški vrh: 449 m - Višinska razlika
- Če se boste povzpeli na vse vrhove ob poti, boste opravili približno 400 metrov vzpona.
- Čas obiska
- Na izlet se odpravite od jeseni do pomladi, poleti pa bo odločno prevroče.
- Priporočam
- Tu in tam je pot strma, vendar ne zahteva posebne obutve. Če se boste odpravili nanjo pomladi ali jeseni, vzemite s seboj sredstvo proti mrčesu; vzponi na vrhove so zelo zaraščeni, okoliško grmovje pa polno klopov.
- Zemljevid
- Goriška 1 : 50.000
Od Mirna do Renškega vrha
Izlet začnete na prevalu med Vipavsko dolino in Krasom južno od Mirna. Avtocesto po Vipavski dolini zapustite na izvozu Vrtojba, sledite kažipotom proti Vrtojbi, od tam pa proti Mirnu. Glavni cesti sledite skozi Miren; na njegovem koncu vas od izhodišča izleta loči 4,5 km. Asfaltna cesta se najprej po treh serpentinah povzpne proti Krasu, postane precej bolj položna, kmalu zatem pa na levi zagledate majhno parkirišče, s katerega vodita makadamska cesta in kolovoz. S parkirišča se odpravite po makadamski cesti v gozd.
Če vas cesta pripelje pod daljnovod, ste odšli predaleč.
Že po nekaj minutah vas čaka prvi razcep; tako kot na vseh naslednjih sledite širši cesti (ali kolovozu), ki je speljan naravnost. Pot vas vodi po prijetno senčnem gozdu, tu in tam pa se med drevjem odprejo razgledi na Vipavsko dolino ali na razgledni stolp na Cerju. Kolovoz se začne počasi spuščati proti Vipavski dolini. Z leve se po dvajsetih minutah hoje priključi nekaj ožji kolovoz iz doline, nato pa vas pot pripelje na travnike, od koder se odpre krasen razgled na Vipavsko dolino, Novo Gorico, Sveto goro in Čaven. Po daljšem položnem vzponu, med katerim sonce neusmiljeno pripeka, se povzpnete na sedlo med Volovnjakom in Velikim Medvejščem, pot pa počasi zavije v desno proti Fajtjemu hribu naravnost pred vami in vas končno spet pripelje v borov gozd, ki daje vsaj nekaj precej potrebne sence.
Na začetku borovega gozda se znajdete na razcepu: z desne prihaja cesta s Cerja (če ste se utrudili, se lahko po njej hitro vrnete), levo pa teče pod Fajtjim hribom cesta proti Renškemu vrhu. Zavijete levo, že čez nekaj metrov pa vas stare markacije Bričeve poti usmerijo desno na ozko markirano stezico, ki vodi naravnost na Fajtji hrib. Vrh je zaraščen, le tu in tam se med drevesi odpre pogled na sosednje vrhove. Zgoraj vas čaka nekaj informacij o dogajanju med prvo svetovno vojno.
Po stezici se spustite po vzhodnem pobočju Fajtjega hriba do naslednje makadamske ceste, jo prečkate in se ponovno povzpnete na Veliki vrh. Tudi tukaj razen ostankov manjše utrdbe ne boste opazili ničesar zanimivega, med spustom proti Renškemu vrhu pa vas bo steza popeljala na kraški travnik, kjer vas bodo (razen seveda pozimi) zagotovo pozdravile značilne kraške cvetlice, od tam pa naprej do naslednjega makadama in spet po pobočju Renškega vrha navzgor. Na Renškem vrhu vas čaka vpisna knjiga, naslednji spust pa vas pripelje do asfaltne ceste iz Renč proti Temnici. Do tod porabite dobri dve uri, zato boste morda že začeli razmišljati o vrnitvi, bolj zagreti pa lahko seveda nadaljujete izlet po markirani poti proti Trstelju.
Vrnitev mimo Cerja
Do izhodišča se lahko vrnete po poti, po kateri ste se povzpeli, dosti bolj zanimiva pa bo krožna pot po kraški strani Črnih hribov. Na asfaltni cesti zavijte desno, čez približno sto metrov pa se od nje odcepi kolovoz, ki vas skozi redek kraški gozd popelje proti zahodu. Ta vas po dobrem kilometru pripelje na nekoliko širšo makadamsko cesto.
Če niste ljubitelji iskanja zapuščenih stezic, se po njej odpravite mimo Podnakušnika skoraj do Kostanjevice, nato pa zavijte desno na naslednjo makadamsko cesto. Bolj avanturistični popotniki boste zagotovo uživali v tejle nalogi:
Po nekaj metrih poiščite ozko, komaj vidno stezico, ki se ob kamniti ograji vije v gozd. Odpravite se po njej in ves čas vztrajajte levo od ograje ter iščite stare obledele markacije.
Večinoma se še vidi, da je bila pot včasih markirana in dobro obiskana, tu in tam pa jo že prerašča grmovje, skozi katero se morate preriniti. Izgubiti se skorajda ne morete, saj steza ves čas teče proti zahodu, občasne markacije pa vam pomagajo pri iskanju smeri.
Po slabem kilometru tavanja po kraških travnikih pridete na naslednjo makadamsko cesto, kjer zavijete levo (severno od vas se dviguje Fajtji hrib) in po približno 500 metrih pridete do križišča, kjer se vam z leve pridruži makadam iz Kostanjevice (po katerem bodo prišli tisti, ki raje sledijo cestam).
Po nekaj minutah hoje vas bo makadamska cesta pripeljala do spomenika iz časov soške fronte, nato pa do križišča, kjer se z desne priključi ozek kolovoz. Tam se odpravite kar naprej po ozki stezi, ki vodi med kraškimi travniki. Ta se kmalu razširi v star kolovoz naravnost proti stolpu na Cerju, ki ga že dlje časa vidite pred seboj.
Na naslednji makadamski cesti lahko zavijete desno proti Cerju ali pa se odpravite levo (proti zahodu), na naslednjem razcepu desno, nato pa kar naravnost po makadamu, ki vas pripelje do asfaltne ceste, ob kateri ste pred nekaj urami pustili avto. Zavijete desno in se v nekaj minutah vrnete do izhodišča.
Zemljevid poti
Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.
Višinski profil poti
Višina ki jo zabeleži GPS sprejemnik je še bolj nezanesljiva kot pozicija in lahko bistveno odstopa od nadmorskih višin na zemljevidih.