🇬🇧/🇺🇸 Gospodična

Izleti po Sloveniji » Dolenjska » Gospodična

Gorjanci so prepredeni z markiranimi potmi in tudi do Gospodične se lahko povzpnemo iz nekaj smeri; mi bomo z iskanjem izvira večne mladosti začeli v Gabrju, vasici stisnjeni tik pod pobočje Gorjancev.

Osnovni podatki

Zahtevnost

Odlično označena, le mestoma strma pot.

Dostop

Do Gospodične se bomo povzpeli iz Gabrja, vasice vzhodno od Novega mesta.

Dolžina

Gabrje – Gospodična: 1 ura 15 minut
Vrnitev: 1 ura
Skupaj: 2,5 ure (brez golaža)

Višina

828 m

Višinska razlika

460 m

Čas obiska

Na pot se lahko odpravimo v vseh letnih časih, tudi poleti nas bo gozd zanesljivo varoval pred pripeko.

Priporočam

Pot je enostavna, zato planinska obutev ni potrebna, palice pa seveda nikoli ne škodijo.

Karta

Dolenjska, Gorjanci, Kočevski rog (PZS), 1:50.000
Posavje (izletniška karta, GZS), 1:50.000

Na Internetu boste o Gorjancih in Gospodični našli še precej podatkov na naslednjih straneh:

• Nekaj osnovnih podatkov o Gorjancih (PD Novo mesto)
• Čudežna gorjanska voda in roža rož (članek iz Nedeljskega dnevnika)
• Trdinove Bajke in povesti o Gorjancih

Gabrje

Pot bomo začeli v Gabrjah, majhni vasici pod Gorjanci, vzhodno od Novega mesta. V Gabrje boste z magistralne ceste Ljubljana – Krško najlažje prišli takole:

• Magistralno cesto zapustite na izvozu Otočec (odcep je malce kompleksen - tisti, ki prihajate iz Ljubljane, zavijete s ceste takoj za bencinsko črpalko, tisti, ki prihajate iz krške smeri, pa pred njo, nato pa zavijete levo pod most). Na stari cesti ob Krki zavijete desno (smer Otočec/Novo mesto).
• Mimo gradu Otočec, ki ga boste videli na svoji levi (mimogrede, tudi grad in okolica sta vredna ogleda), se odpeljete proti nekaj kilometrov oddaljeni vasici Otočec.
• V Otočcu takoj za cerkvijo zavijete levo na ozko cesto, ki se spušča med tesno stisnjenimi hišami (smer Gumberk/Ratež).

Od tod naprej, pa naj se sliši še tako neverjetno, vozite stalno naravnost:

• V Ratežu prečkate cesto Novo mesto – Šentjernej.
• Peljete se skozi Male in Velike Brusnice (kar vztrajajte v smeri, v kateri vozite, čeprav je cesta občasno nekoliko ožja).
• V Gabrju se na prvem križišču (še pred vasjo) držite desne (glavne) ceste.
• Sredi vasi vas čaka križišče (desno kaže kažipot za Hrušico), kjer še vedno vozite naravnost po glavni cesti, ki se tam začne imenovati Šumeči potok (da, tudi v Gabrju imajo ulice).
• Približno na tem mestu boste opazili kažipote za kmečki turizem (pri Ivanežu), na katerih je narisana tudi markacija. Ne pustite se zmesti (kot sem se jaz), na naslednjem križišču vas že čaka planinski kažipot (še vedno naravnost, po glavni ulici), čez nekaj metrov pa se pokažejo tudi prve markacije.

Za zadnjimi hišami v vasi zavije asfaltna cesta ostro levo v klanec (proti Jugorju), naravnost se nadaljuje makadamska cesta, ob kateri vas čaka precej veliko parkirišče, na katerem lahko pustite avto.

Vzpon do Gospodične

Na začetku vzpona proti Gospodični vas čaka edina orientacijska zanka na celotni poti – pred vami sta dve makadamski cesti, ena vodi naravnost, druga zavije desno v klanec, markacij pa ni videti nikjer. No, že malce bolj pozoren pogled opazi ozko stezico, ki se med njima izgubi v gozd, ko pa si stezico ogledate malce bolj podrobno, hitro opazite markacijo v gozdu.

Že po prvih metrih hoje boste videli, da so Gorjanci naravnost prepredeni z mrežo gozdnih cest, kolovozov in pešpoti (seveda na zemljevidu večina le-teh sploh ni vrisanih). Planinci PD Novo Mesto, ki vzdržujejo to pot, so spretno izbrali optimalno pot proti cilju, tako da stalno preskakujemo z gozdnih cest na kolovoze in ozke pešpoti, tu in tam pa nas markacije usmerijo na komaj vidno stezico, ki se vije po gozdnem pobočju in je skorajda popolnoma skrita pod bukovim listjem. A brez skrbi – markacije so tako pogoste in tako dobro vzdrževane, da bi se lahko izgubil le največji nerodnež.

Dobre pol ure vzpona po razgibani poti nas pripelje iz bukovega gozda na rob prvega travnika, ob katerem se začnemo vzpenjati. Na tem mestu se velja ustaviti in se ozreti nazaj – med drevesi se že odprejo prvi pogledi na razgibano dolenjsko pokrajino, a le za hip, saj pot hitro zavije nazaj v gozd in spet nas čaka približno polurni vzpon do naslednje košenice, kjer so razgledi bistveno lepši, saj smo se dvignili že za dobrih 350 metrov.

Pot nas vodi ob zgornjem robu travnika, kjer boste lahko sredi poletja uživali v bogastvu travniških rož (morda vas tu in tam čaka tudi zlato jabolko), konec poletja in v začetku jeseni pa se boste morali zadovoljiti z rožami, ki jih boste opazili ob travniškem robu, saj te travnike še vedno skrbno kosijo. A nič hudega – pod nogami se bodo svetili pisani cvetovi zebrata, drobcene smetlike, tu in tam cveti še osamljena šentjanževka, na travniku pa prvi podleski že najavljajo prihod jeseni.

Do cilja naše poti je od zadnjega travnika le še slabih 15 minut hoje skozi gozd (razen če si boste izlet podaljšali z obiranjem malin, ki jih boste našli takoj za travnikom) in že boste nad seboj med drevesi opazili streho Doma Vinka Paderšiča. Do tja se lahko sprehodite po kolovozu, po katerem hodite, lahko pa uberete krajšo pot po stopnicah, ki vas desno po pobočju pripeljejo mimo izvira Gospodična do doma.

Po osvežitvi in nabiranju mladosti pri izviru ter okrepčilu v domu se lahko odločite za nadaljevanje poti na Trdinov vrh (do tja vas loči le še ura vzpona) ali pa se vrnete nazaj v dolino, najbolje po poti, po kateri ste se povzpeli.

Zemljevid poti

Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.