🇬🇧/🇺🇸 Pekel pri Borovnici

Izleti po Sloveniji » Notranjska » Pekel pri Borovnici

Borovniški Pekel je idealen izlet za tiste, ki bi se v poznopomladanski vročini radi odpravili na hladno, nekoliko bolj zahtevno pot, vendar jim čas ne dopušča, da bi se odpeljali v slovenske gore.

Osnovni podatki

Zahtevnost

Do drugega slapa lahek sprehod. Od drugega slapa dalje zahteven, vendar dobro urejen vzpon (klini, lestve).

Dostop

Po avtocesti do Vrhnike, na Vrhniki levo proti Verdu, skozi Bistro do Borovnice. V Borovnici se že pojavijo oznake za Pekel.

Dolžina

Krožna pot od parkirišča v Peklu do petega slapa in nazaj–2 uri.

Višina

650 m

Višinska razlika

300 m

Čas obiska

Pekel je najlepši nekaj dni po obilnem deževju, ko ima Otavščica zadosti vode, pot pa ni več blatna. Poletnih vikendov se izogibajte zaradi velike gneče.

Priporočam

Dobro obutev (planinski čevlji so obvezni), varovanje za manjše otroke, če mislite oditi dlje kot do drugega slapa. Pohodne palice pustite doma, ker vam bodo samo v napoto.

Pa se podajmo na pot.

Začetek poti in prvi slap

Lepo urejena in markirana pot v borovniški Pekel se začne na  urejenem parkirišču ob gostilni. Že kmalu nas pozdravi sam hudič, da nam bi takoj postalo jasno, kaj nas na izletu čaka.

Kljub strašljivemu uvodu se v začetku pot zložno vije v prijetnem gozdičku. Ob njej že vidimo potok (Otavščico), ki ga bomo kasneje občudovali v slapovih.

Po dolini Otavščice nas pot zlagoma pripelje do prvega slapa. Ta je najmanjši od vseh petih, visok le štiri metre.

V poletnih mesecih bodo otroci zelo verjetno veseli lahkega dostopa do vode v tolmunu pod slapom, v katerem se lahko prijetno ohladimo, preden se zaženemo v hrib proti drugemu slapu, kjer lahko že ob poti ponovno opazujemo manjše slapove in tolmune.

Borovniščica ali Otavščica?

Vsi zemljevidi trdijo, da teče skozi borovniški Pekel Borovniščica, domačini pa trmasto vztrajajo, da Borovniščica nastane z zlitjem Otavščice (ki teče skozi Pekel) in Prušnice tik pred Borovnico. Kot vedno, velja tudi tokrat verjeti domačinom, ki verjetno svoje kraje najbolje poznajo.

Drugi in tretji slap

Po strmem klancu pridemo do drugega slapa. Ta je že višji, v celoti meri 16 metrov. Najlepše ga vidimo z desnega brega potoka (ker se vzpenjamo proti toku, je to na naši levi strani), do katerega pridemo čez mostiček. Ob slapu je celo klopca, na kateri se lahko odpočijemo in ga opazujemo.

Ko se vrnemo na levi breg potoka, je lahkega dela izleta konec, začne se plezanje po dobro nameščenih in vzdrževanih klinih in kasneje tudi lestvah proti tretjemu slapu. Od te točke toplo priporočam dobre planinske čevlje. Za manjše otroke, za katere nimamo posebnega varovanja, je pot neprimerna.

Naporen vzpon je nagrajen s pogledom na tretji slap, najvišji v borovniškem Peklu. Pada čez skalni rob 18 metrov globoko in se na koncu čez skale razlije v tolmun. Baje se nekateri poleti v tem tolmunu celo kopajo, kar bi seveda odsvetoval, saj se voda iz tolmuna pod tretjim slapom kar prelije v drugega, ki je tako pravzaprav nadaljevanje tretjega.

Od tretjega slapa navzgor postaja pot še bolj strma; čaka nas nekaj vzponov po strmih lestvah proti Hudičevemu zobu. Zatem lahko nadaljujemo vzpon proti njemu ali pa po zložni poti odidemo proti četrtemu slapu.

Pazljivo oko bo pred prvo lestvijo v ozadju skalnega roba, čez katerega se prelije Otavščica na vrhu tretjega slapa, opazilo še nekaj manjših slapov, ki so poleti dobro skriti za rastlinjem. 

Četrti slap

Po plezanju nad tretji slap postane pot spet bolj položna, vendar se moramo še vedno občasno povzpeti.  Po brvi čez potok preidemo na našo levo stran (desni breg potoka).

Pot vodi ob desnem bregu potoka in med hojo lahko nenehno opazujemo igre narave – od vode, ki teče skozi skalo, in brzic do manjših slapov.

Čez nekaj časa spet prečkamo potok; sledi še malce plezanja po lestvi, ki nam pomaga čez skalo na koncu mostu. Pot nas privede do manjšega slapa, zavije v desno ... nato pa začudeni obstanemo pred podrtimi debli, dokler ne opazimo, da so vanje vsekane stopnice, ki nam pomagajo na poti proti četrtemu slapu.

Zanimivi vzponi, tudi po stopnicah iz debel, nas pripeljejo do četrtega slapa (17 metrov), morda najlepšega v vsem borovniškem Peklu. Po dolgem padcu udari voda na skale na dnu slapa, kjer se razlije v eleganten polkrožen zaključek in se končno umiri v tolmunu pod slapom. Za dodatne užitke poskrbi še pot, ki se v nadaljevanju dviguje ob četrtem slapu. Ves čas vzpona ga lahko opazujete, tokrat od strani.

Peti slap

Pot za četrtim slapom je bila v prejšnjih letih slabo markirana, v pomladi 2003 pa so člani PD Borovnica postavili nov most, po katerem lahko prečkate potok tik nad četrtim slapom (seveda ga lahko še vedno prečkate nekoliko više po kamnih). Obnovljene so tudi markacije, ki vas varno pripeljejo do petega slapa. Po vseh naporih je peti slap kar majhno razočaranje, saj v primerjavi z drugimi štirimi sploh ni slap – voda se le razliva po poševnih skalah, kljub temu pa je pogled nanj z leve strani potoka prav zanimiv.

Po ogledu petega slapa se lahko vrnete po poti, po kateri ste prišli, lahko pa prečkate potok in nadaljujete izlet proti Hudičevemu zobu. Tukaj ste še vedno prepuščeni lastni iznajdljivosti – brvi že nekaj let ni več, ob nizki vodi lahko strugo brez težav prečkate po kamnih, ob visoki vodi pa lahko poskusite potok prebroditi ali pa ga v slogu Indiana Jonesa prečkate po spolzkih in malce nagnitih podrtih deblih. Če se boste odločili za to možnost, se boste verjetno tako kot jaz nekje nad potokom, viseč na deblu, vprašali: “Ali sem res lahko tako neumen?”

No, ko pridete na drugo stran, ovir ni več – spet ste na dobro markirani in urejeni poti, po kateri lahko odidete do vasi Pokojišče, lahko pa se začnete vračati proti Hudičevemu zobu.

Potok lahko prečkate tudi nekaj više, nad petim slapom. Vzpnete se ob slapu, na vrhu slapa pa boste opazili betonske stopnice, ki vas bodo pripeljale do dobro vzdrževanega kovinskega mosta, onkraj njega pa se začne pot, ki mimo koče pripelje do makadamske ceste. Po nekaj metrih se v desno z makadama odcepi steza, kažipot pa vam pove, da vas bo pripeljala nazaj do slapov in do Hudičevega zoba.

Hudičev zob

Položna pot vas od petega slapa po levem bregu Otavščice pripelje do Hudičevega zoba. Če se mu približate s te strani, vam bo takoj jasno, od kod mu ime.

Čaka vas še krajši vzpon na Hudičev zob, ki vas nagradi s prelepim razgledom na okoliške hribe, ob lepih dneh pa se vidi vse do Kamniških Alp.

Nazadnje je pred vami še zanimiv spust – najprej plezanje po klinih do razcepa nad tretjim slapom, potem po lestvah do njega, še nekaj klinov in že ste v dolini.

Nekateri si boste po vrnitvi na parkirišče zaželeli okrepčila v bližnji gostilni. Odlično hrano in pijačo boste dobili vse dni v tednu razen ponedeljka in torka.

Slapovi pozimi

Nekaj dni sibirskih temperatur spremeni slapove v borovniškem Peklu v čudovite ledene skulpture, ki pa ostanejo nedotaknjene le do prve otoplitve. Že dan ali dva malce toplejšega vremena omogoči vodi, da v led izdolbe zanimive predore.

Če se boste v Pekel odpravili sredi zime, se seveda ustrezno opremite. S seboj vzemite vsaj male dereze, pot bo tu in tam verjetno pošteno poledenela.