🇬🇧/🇺🇸 Krim

Izleti po Sloveniji » Notranjska » Krim

Krim, južni čuvaj Ljubljanskega barja, se vidi skoraj od vsepovsod iz Ljubljane in bližnje okolice. Pravijo mu tudi ljubljanski vremenski prerok (njega dni so se ravnali po njegovi oblačni kapi), Rudolf Badjura pa mu je rekel kar ljubljanski Olimp. Šele po odhodu JLA leta 1991 ga spet lahko obiskujemo; prej je bil dostop nanj kar 20 let prepovedan. Na vrh se lahko pripeljemo po cesti (iz Ljubljane skozi Ig in Iško vas 25 km, skozi Notranje Gorice in Podpeč po boljši cesti 31 km), a se ji lahko peš izognemo. Ves je pokrit z gozdom in tako so poti nanj prijetno senčnate.

Krim je ena najpomembnejših geodetskih točk v Sloveniji (trigonometrična točka 1. razreda št. 172). Na spominski plošči slovenskih geodetov piše, da so avstrijski zemljemerci že v letih 1817–1828 postavili koordinacijsko izhodišče prve katastrske izmere dežel Kranjske, Koroške, Primorske, vzhodne Furlanije z Gorico in Trstom ter Istre s kvarnerskimi otoki.

Osnovni podatki

Zahtevnost

Večina poti na Krim je dobro markiranih.

Dostop

Na Krim vodijo poti od Podpeškega jezera, iz Preserja pri Borovnici, iz Tomišlja in Strahomerja pri Iški vasi ter iz Iškega Vintgarja.

Dolžina

Podpeško jezero–Krim: 2 uri 30 minut
Vrnitev mimo svete Ane: 2 uri 30 minut
Skupaj: 5 do 6 ur

Višina

1107 m

Višinska razlika

820 m

Čas obiska

Na Krim se lahko odpravite v vseh letnih časih.

Priporočam

Pot je občasno strma – dobra obutev in planinske palice zato ne bodo odveč.

Zemljevida

Ljubljana in okolica, planinska karta 1 : 50.000, PZS
Sprehodi po Krimu, 1 : 30.000, GZS

Knjige in vodniki

Andrej Stritar, Izleti po ljubljanski okolici
Željko Kozinc, Lep dan kliče 1 (Krim)
Željko Kozinc, Lep dan kliče 2 (Jezero pri Podpeči)

Članek

Željko Kozinc, Pod goro vre voda, Polet 20. 1. 2005

Avtor

Opis izleta in fotografije je prispevala Mojca Luštrek.

Na Krim od Podpeškega jezera

Markirana pot na Krim se začne v Jezeru pri Podpeči, vasi na robu Ljubljanske barja. Do Podpeči vas bo pripeljala cesta z Brezovice (primorsko avtocesto zapustite na izvozu Brezovica, zavijete levo proti Brezovici, sredi vasi pa pri semaforju levo proti Podpeči). Na križišču sredi Podpeči zavijemo levo (smer Ig) in se peljemo še 1 km proti vasi Jezero. Tam zavijemo k Podpeškemu jezeru, imenovanemu tudi Podkrimsko jezero. Vsaj pozimi je mogoče parkirati na urejenem parkirišču na zahodni strani jezera.

Od zahodne strani jezera se napotimo po asfaltni cesti na njegovo drugo stran v vas. Običajna pot (najbližja jezeru) vodi proti kmetiji Špelin (1 km); tam se začno markacije. Pot se dviguje skozi gozd proti jugovzhodu. Malo naprej pa je še ena pot, tudi markirana, čeprav je na zemljevidu narisana le kot nemarkiran kolovoz. Kakih 10 minut od izhodišča je konec asfalta. Kmalu zatem pridemo do razcepa: desni krak pelje naravnost na Krim, mi pa izberemo levega mimo Ledene jame.

Sledi še več razcepov in na vseh se držimo markacij. 25 minut od prvega razcepa je v levo potka (na zemljevidu je ni) k bližnji jami. Spust na dno (ne pa naprej v globino; jama je dolga več kot 200 m in nam jo lahko razkaže le pooblaščen vodnik; v njej je dolgo v poletje led) in vrnitev na pot nam vzameta kakih 15 minut. Nasproti odcepa k jami se s kolovoza vzpne steza (na deblu sta napisa Planinca in Krim), ki nas v dobrih 5 minutah pripelje na makadamsko cesto. Po njej se napotimo v desno in kmalu zagledamo tomišeljski lovski dom Krimskega odreda NOV in POS. Zdaj smo na Planinci.

Od Planince do Krima

Čez nekaj deset metrov pridemo do edine stalno naseljene hiše. Tam nas markacije usmerijo levo na kolovoz. V dobrih 5 minutah pridemo do cerkvice sv. Tomaža iz 13. stoletja, ki je bila prvič omenjena 1. 5. 1368 kot lovska kapela; v zahvalo za srečno rešitev pred medvedom jo je dal postaviti ižanski grof Auersperg. Leta 1942 je bila porušena (16. 7. 1942 so Planinco požgali Italijani), leta 1989 pa so jo obnovili župljani župnije Preserje.

Po kolovozu levo od nje pridemo čez pol ure do gozdne ceste in se onkraj nje vzpnemo v breg. Čez 15 minut prečkamo kolovoz in kmalu zatem se nam od zadaj z leve priključi pot iz Tomišlja (tabla kaže nazaj v Preserje – iz tiste smeri smo prišli, v levo pa našteva smeri Tomišelj–Ig, Vrbljene–Ig in Strahomer–Ig). Mi gremo naravnost naprej in po 20 minutah zložne hoje od table dosežemo cesto. Nanjo zavijemo levo in smo v 5 minutah na cilju.

Dom je po drugi svetovni vojni zgradilo TD Rudnik, nato pa ga je za več kot 20 let zasedla JLA in pohodnikom ni dovolila dostopa. Od leta 1992 ga upravlja PD Podpeč-Preserje. V njem je prostora za kakih 50 gostov; v 2 sobah je 30 skupnih ležišč. Odprt je ob sobotah, nedeljah in praznikih.

Na vrhu se nam odpre lep razgled. Na severu leži Ljubljanska kotlina z barjem; obrobljajo jo Kamniško-Savinjske Alpe od Storžiča do Raduhe. Na vzhodu je Posavsko hribovje s Kumom, vidi se Pohorje, na jugovzhodu tudi Gorjanci. Pogled na jug seže do Snežnika, Hrušice, Nanosa, ob dobri vidljivosti tudi do Tržaškega zaliva. Na severozahodu vidimo Polhograjsko hribovje, Blegoš, Ratitovec, Julijce s Triglavom in Karavanke s Stolom.

Pri razgledovanju nam pomagata v veliko okroglo ploščo vrezana panoramska slika pred planinskim domom in balkon skoraj okrog in okrog njega. Na tem razgledišču se nam rada pridruži prijazna oskrbnica in razloži, kaj vidimo (in česa ne, kadar je pokrajina pod nami potopljena v meglo).

Vrnitev skozi Preserje

Spočetka se vračamo po poti, po kateri smo prišli gor. V eni uri smo spet na Planinci. Od sv. Tomaža zavijemo na markirano pot levo pod domačijo in gremo mimo počitniške hišice na levi. V desno so lepi pogledi na sv. Ano. Ta pot je posebno čarobna, če je v dolini megla. Včasih kuka iz nje le konica zvonika, potem pa nevidna roka odstre bele koprene in vrh hriba se zasveti cerkvica. Preden pripravimo fotoaparat, nam nagajiva megla že »pokvari« posnetek (v resnici se nam lahko posreči še veliko lepši).

Čez 10 minut ne zavijemo desno v Jezero (ni kažipota, so pa markacije), ampak gremo kar naravnost v Preserje (s tablice izvemo, da je do tja 40 minut). Pot je precej ravna. Čez 20 minut priteče od zadaj z desne kolovoz, malo naprej pa je na levi jasa s klopco. Na desni že zagledamo prvo hišo v Preserjah (Učne) in takoj nato stopimo na asfalt. Kažipot v smer, iz katere smo prišli, pravi Ledena jama 55 min., Planinca 40 min., Krim 2 h 20 min. Na levi vidimo onstran ceste cerkev sv. Jožefa, pod njim pa Preserje. Na levem ovinku zavijemo desno na gozdno cesto. Na tablici piše Sv. Ana 25 min., Jezero 45 min., Podpeč 45 min.

Čez četrt ure pridemo do razcepa: v desno je označena pot v Podpeč in Jezero, v levo pa neoznačena k sv. Ani, do katere se povzpnemo v 5 minutah (484 m). Od nje je lep razgled nazaj na Krim in proti sv. Jožefu. Če imate srečo, da se sv. Ana zdaj koplje v soncu, megla pa se kot prej z njo to pot igra skrivalnice s sv. Jožefom, tega izleta ne boste zlepa pozabili. Za cerkvijo je prelep pogled na Kamniške Alpe.

Gotsko cerkev sv. Ane Samotretje iz 11. ali 12. stoletja so leta 1883 barokizirali. 61-centimetrski kip iz peščenca, ki prikazuje sv. Ano s hčerjo Marijo in malim Jezusom, je nastal v ljubljanski delavnici okoli leta 1450; hranijo ga v Narodni galeriji (tja so ga prenesli iznad vrat 3. 8. 1938; tedaj je zaradi strele umrl zadnji cerkovnik). Leta 1942 je bil tu italijanski bunker, leta 1948 so cerkev podržavili, leta 1968 pa so jo Podpečani obnovili. Pod cerkvijo je velika miza s ploščo iz podpeškega marmorja s klopmi.

Od sv. Ane se spustimo nazaj na pot in zavijemo levo. Po nekaj metrih na prvem razcepu izberemo levi krak, čeprav je ožji od desnega. Zmešnjava slabo označenih stez, po katerih ne smemo preveč v desno, nas v dobre pol ure pripelje k avtomobilu. Če predolgo uživate v razgledih in v igri meglic in se v veje drevesa pred sv. Ano že ujame okroglolična luna, vam ponagaja še mrak. Tako je malo verjetno, da vas bo pot zanesla ravno mimo groba Zore Luckmann, ki je 16. 8. 1931 tam umrla na lovu.