Izleti po Sloveniji » Notranjska » Iz Planine na Petričev hrib (Oblenk)
Petričev hrib (tako zemljevidi) oziroma Oblenk (tako domačini) je vrh v grebenu Zagore zahodno od Planine. Ta greben je idealen za nekoliko bolj razgiban sprehod, saj se vrhovi kar vrstijo, od Grmade (tik nad Planino), preko Petričevega hriba, Lipova in Špilnika do Sv. Lovrenca. Vsi vrhovi so razgledni in ponujajo razgled na Planinsko polje, Cerkniško jezero in Bloško planoto, ter na Hrušico in Nanos.
Na Petričev hrib vodi več poti – najkrajša pot na Petričev hrib vodi iz Lohače (zaselka ob cesti Planina – Strmca), iz Planine vodita nanj dve poti, lahko pa se na Petričev hrib po grebenu podate tudi s sv. Lovrenca.
V zimskem času je vzpon na Petričev hrib zaradi pomanjkanja markacij tudi zanimiv orientacijski pohod – priporočal bi le, da se na pot ne odpravljate neposredno po sneženju – stopinje v snegu in kolesnice na gozdni cesti precej pomagajo.
Osnovni podatki
- Zahtevnost
- Nemarkirana, občasno precej strma pot.
- Dostop
- Na Petričev hrib se bomo odpravili po poti, ki se začne ob kamnolomu na koncu Planine.
- Dolžina
- Planina – cerkev sv. Marije pri Grmadi: 1 h
cerkev – Petričev hrib (po vrhovih): 1 h
Petričev hrib – cerkev (po gozdni cesti): 50 min
ogled Grmade: 30 min
povratek v dolino: 30 min
Skupaj: 3,5 – 4 ure - Višina
- Cerkev sv. Marije: 790 m
Petričev hrib: 937 m
Grmada: 837 m - Višinska razlika
- Izhodišče – Petričev hrib: 450 m
Skupen vzpon: cca. 550 m - Čas obiska
- Zgornji del poti teče pot po kraških travnikih, zato obisk v poletni vročini odsvetujem. Pot ni markirana, zimski izlet (čeprav je čudovit) zato priporočam le tistim s smislom za orientacijo, saj je poti sorazmerno težko odkriti.
- Priporočam
- Pot je v začetku nesramno strma – dobra obutev je obvezna, planinske palice pa priporočljive. Zemljevid obvezno vzemite s seboj.
- Karta
- Notranjski Kras 1:50.000 (na tej karti je pot, po kateri hodimo, napačno označena kot markirana pot).
Začetek poti
Vzpon na Petričev hrib začnete ob kamnolomu na koncu Planine, kraja ob stari magistralni cesti Ljubljana – Koper. Do Planine lahko pridete po magistralni cesti iz Logatca ali Postojne, lahko pa avtocesto Ljubljana – Koper zapustite na izvozu Unec in nato zavijete desno proti Planini.
Če ste v Planino prispeli iz Ljubljanske smeri (iz Logatca ali z avtoceste), na križišču na koncu vasi (tik pred začetkom »znamenitih« kačjih rid) zavijete desno v smeri vasi Strmca (če prihajate iz Postojne, boste seveda na začetku Planine zavili levo).
Ožja lokalna cesta se nekaj časa dviga skozi Planino, nato pa teče po travnikih do križišča, na katerem zavijete desno na asfaltno cesto (na zemljevidu označena kot makadamska) proti kamnolomu, ki je viden s ceste. Že čez nekaj metrov cesta spet zavije desno, levo pa se odcepi makadamska pot. Na tem mestu se začne pot proti Grmadi, avto pustite ob robu ceste.
Že po nekaj metrih hoje po makadamski cesti boste prispeli do v zemljo vkopanega objekta, kjer se v desno, strmo v hrib, odcepi gozdna pot.
Opomba: če boste to gozdno pot zgrešili in nadaljevali s hojo po makadamski cesti, boste po mreži vedno ožjih gozdnih poti verjetno prišli do vrha, le zadnji metri znajo biti nekoliko bolj strmi in zabavni.
Vzpon do cerkve sv. Marije
Gozdna pot se v začetku prav nesramno strmo vzpenja, v drugem delu (po dobre pol ure vzpona) pa se najprej nekoliko zravna, malo pred priključkom na gozdno cesto, ki vodi do cerkve sv. Marije iz Planine pa se skoraj povsem zravna.
Med vzponom boste morali na razcepih večkrat izbrati pravo pot – pri izbiri upoštevajte, da vodi pot ves čas blizu grebena (dokaj zanesljivo je naslednje pravilo: vedno izberi pot, ki vodi levo navzgor). Že med vzponom boste na levi zagledali travnat vrh, ki je naš končni cilj, nekoliko pozneje pa se bo (vsaj pozimi) med drevjem že prikazal zvonik cerkve.
Od priključka na gozdno cesto vas do cerkve sv. Marije čaka slabih 10 minut hoje in že boste pred seboj zagledali baročno cerkev in kapelico.
Po krajšem počitku ob cerkvi se lahko odločite za eno od naslednjih nadaljevanj poti:
- Vrnete se v dolino.
- Po gozdni cesti se sprehodite do Grmade, si ogledate razgled na Planinsko polje, nato pa se vrnete ali pa nadaljujete po gozdni cesti proti križišču med Petričevim vrhom in Lipovim in se na Petričev hrib povzpnete z zahodne smeri.
- Po poti se vzpnete do lovske koče, pot nadaljujete po gozdni cesti (kot zgoraj).
- Po gozdni poti se odpravite naravnost na Petričev hrib.
Petričev hrib
Če se boste do Petričevega hriba odpravili po najkrajši poti, morate pri cerkvi sv. Marije izbrati levo gozdno pot (desna pot vodi proti lovski koči), nato pa na razcepih praviloma izbirati desne poti (dokler gre).
Poleti boste verjetno uspeli najti pravo pot proti gospodarskemu poslopju, pred katerim se bo levo v hrib odcepila pot na Petričev hrib, pozimi pa se, ko boste obupali nad svojim izborom poti, povzpnite na greben (gozd se na tem mestu precej razredči), od koder boste že videli vrh (920 m) tik pred Petričevim hribom. Malo pred vrhom se za vami že odpre razgled na cerkev sv. Marije, ki ste jo pustili daleč pod seboj.
Vzponu na sam vrh se lahko izognete in ga obidete z leve ali desne strani (planinska pot gre po desni strani vrha), lahko pa se povzpnete nanj in uživate v razgledu preden nadaljujete s potjo na Petričev hrib, ki ga vidite neposredno pred seboj. Najprej vas čaka krajši spust, nato pa še slabih 50 m vzpona in že ste na razglednem Petričevem hribu, kjer se lahko tudi vpišete v vpisno knjigo.
Spet bo čas za počitek in razgledovanje. Za vami se vidi del Planinskega polja (celo polje se najlepše vidi z Grmade), levo seže v lepih dneh pogled do Cerkniškega jezera, pred vami pa se vrstijo vrhovi vse do sv. Lovrenca, za katerim se (spet v lepih dneh) vidita Hrušica in Nanos.
S Petričevega hriba se lahko vrnete po poti, po kateri ste prišli, lahko pa se odločite za nekoliko daljšo krožno pot – s hriba se spustite po zahodnem bregu do križišča gozdnih cest, ki ga jasno vidite pod seboj (glej sliko zgoraj), na križišču pa izberete najbolj desno makadamsko pot.
Vrnitev v dolino
Gozdna cesta vas najprej vodi po travnikih, nato pa zavije v gozd in se začne vzpenjati proti Planinski gori (924 m). Ob cesti boste opazili dva odcepa – najprej v desno, nato v levo. V zimskem času je najbolje slediti najbolj zvoženim kolesnicam, ki navadno vodijo proti lovski koči. Za drugim odcepom doseže cesta svojo najvišjo točko in se nato začne spuščati proti lovski koči.
Še en namig za zimski izlet: če boste sledili kolesnicam mimo lovske koče, vas bodo verjetno pripeljale do lovske opazovalnice, od koder vas čaka ne tako zanemarljiv vzpon nazaj do koče.
Le nekaj metrov pred lovsko kočo vas čaka edini kažipot na celotni poti, ki občasne obiskovalce lovske koče usmerja v desno. Če ste se odločili za ogled Grmade in tega še niste opravili, nadaljujte s hojo po gozdni cesti (ta del pozimi verjetno ne bo zvožen, torej boste prepuščeni sami sebi), drugače pa se odpravite do lovske koče, mimo katere se po strmi poti naravnost po hribu navzdol spustite do cerkve sv. Marije.
V dolino se vrnete po gozdni poti, po kateri ste se vzpeli do cerkve.
