Izleti po Sloveniji » Gorenjska » Andrej nad Zmincem
Na razglednih grebenih in vrhovih Polhograjskega hribovja nad dolino Poljanske Sore stoji vrsta cerkvic, ki vas že med vožnjo po dolini vabijo, da jih obiščete. Najbliže Škofji Loki stoji cerkev sv. Andreja, okoli katere je skozi stoletja nastal zaselek Andrej nad Zmincem. Do sv. Andreja se lahko pripeljete po asfaltni cesti iz doline Hrastnice, mnogo bolj zanimiv pa je seveda vzpon po markirani poti iz Puštala pri Škofji Loki.
Osnovni podatki
- Zahtevnost
- Markirana, le občasno strma pot.
- Dostop
- Do cerkvice sv. Andreja se povzpnete po markirani poti iz Puštala pri Škofji Loki.
- Dolžina
- Puštal–sv. Andrej: 1 ura
Vrnitev: 45 minut
Skupaj: 2 uri - Višina
- 616 m
- Višinska razlika
- 260 m
- Čas obiska
- Na pot se lahko odpravite v vseh letnih časih
- Priporočam
- Za vzpon do sv. Andreja ne potrebujete posebne opreme, le po dežju obujte čevlje, ki vam jih ni žal.
- Karta
- Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, 1 : 50.000
Vzpon iz Puštala
Če boste v Škofjo Loko prišli skozi Cerkno ali Žiri, vas bo cesta sama pripeljala do Spodnjega trga, kjer ne zavijete levo (po prednostni cesti), ampak peljete naravnost.
Izlet začnete na koncu Puštala, vasi med Poljansko Soro in Hrastnico, tik ob Škofji Loki. V Škofjo Loko se boste verjetno pripeljali iz Ljubljane, Kranja ali Selške doline. Z glavne ceste zavijte proti Žirem. Po kratkem spustu, med katerim boste prečkali most čez Selško Soro, boste prišli na Spodnji trg, na koncu katerega zavijete levo proti Hrastnici.
Cesta s Spodnjega trga prečka most čez Poljansko Soro in vas takoj za njim pripelje v Puštal. Čez nekaj metrov spet zavijete desno proti Hrastnici, nato pa se dobrih 500 metrov pretikate po ozki cesti med hišami, dokler ne zagledate kažipota proti sv. Andreju, ki vas usmerja desno, na še ožjo cesto, ki se vzpenja med hišami. Tej cesti sledite do razcepa, kjer se asfalt spremeni v makadam. Ob razcepu stoji kozolec, kjer lahko brez skrbi pustite avto.
Že med vožnjo skozi Puštal boste opazili prve markacije, markacija na kozolcu pa vas usmeri na levi kolovoz, ki se najprej zlagoma, nato pa vse bolj strmo dviga proti zadnji hiši pod gozdom. Pri hiši je ceste konec, markacija na jablani sredi travnika pa vam pove, da se bo treba povzpeti naravnost po strmem travniku. Po nekaj metrih vas na robu gozda pričaka opuščen kolovoz, ki se še vedno precej strmo dviga skozi pretežno bukov mešani gozd. Kolovoz postaja vse bolj zapuščen, zaraščen in zasut z listjem, zato vas markacije že kmalu pošljejo nekaj metrov v desno, na dobro uhojeno ozko stezico, ki sledi kolovozu, ga kmalu spet prečka in se priključi položni gozdni cesti.
Gozdni cesti sledite v desno do razcepa, kjer vas kar naenkrat čaka vsaj šest poti, na srečo pa tudi lično oblikovan kažipot in markacije. Te vas popeljejo na kolovoz, ki zavije z gozdne ceste levo v gozd in se začne spet nekoliko bolj strmo vzpenjati. Kmalu zagledate nad seboj gozdno cesto, kolovoz pa postaja vse ožji in zapuščen, dokler ne ostane od njega le še teže prehodna steza, ki vas kmalu pripelje do razcepa gozdnih cest (ko se boste vračali, bodite pozorni – markacija je ob spustu zelo slabo vidna). Hojo nadaljujete po cesti, ki se rahlo vzpenja naravnost mimo znamenja.
Andrej nad Zmincem
Med hojo po gozdni cesti boste lahko začeli uživati v prvih razgledih – najprej se med drevesi pojavi Lubnik, kmalu se mu pridruži še Križna gora, za njima pa se počasi odpira pogled na Karavanke. Čez nekaj ovinkov se skozi gozd zasveti cerkvica sv. Andreja, od katere vas loči le še kakšnih 500 metrov.
Gozdna cesta vas pripelje najprej do prve kmetije (Šinka), nato pa na prepišne travnike, od koder se končno odpre čudovit razgled na obe strani – na vzhodu vas pozdravljajo bližnji vrhovi Polhograjskega hribovja, na zahodu in severu pa lahko občudujete vso verigo Škofjeloškega hribovja, od Črnega vrha prek Blegoša, Kopitnika in Starega vrha do Lubnika in Križne gore. V ozadju se v lepem vremenu vidi greben osrednjih Karavank, od Stola do Begunjščice, ki jo delno zakriva Dobrča, desno od Dobrče pa se s Kriško goro in Storžičem začnejo Kamniške Alpe.
V soboto in nedeljo se lahko pred vrnitvijo okrepčate na kmečkem turizmu le nekaj metrov pod cerkvijo, nato pa se vrnete v dolino po poti, po kateri ste se povzpeli.
Zemljevid poti
Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.