🇬🇧/🇺🇸 Polhograjska Gora

Izleti po Sloveniji » Notranjska » Polhograjska Gora

Tik nad Polhovim Gradcem se dviguje strm hrib – Gora s cerkvico sv. Lovrenca. Polhograjska Gora je idealen cilj za tiste, ki želite vzdrževati svojo pohodniško kondicijo, saj vodi nanjo kratka in strma pot, na kateri ne boste »izgubljali časa« s hojo po ravnem. A tudi tisti, ki v hribih iščete naravne lepote, ne boste razočarani – z vrha polhograjske Gore je lep razgled na okoliške hribe, v ozadju pa boste v jasnih dneh zagledali slovenske Alpe. Konec aprila na njenih pobočjih zacveti blagajana, ki si jo je na teh pobočjih ogledoval celo saški kralj Friderik Avgust II. (po njem je tržaški botanik Tommassini poimenoval tudi bledorumeni ušivec).

Opomba: Domačini temu hribu pravijo Gora, tako je zapisana tudi na vseh zemljevidih. Različna imena, kot je Polhograjska gora, Lovrenc ali celo Lovrenška gora, so "izum" obiskovalcev, predvsem Ljubljančanov.

Osnovni podatki

Zahtevnost

Odlično označena pot. Zaradi precejšnje višinske razlike in strme poti se boste kar spotili.

Dostop

Vzpon na polhograjsko Goro začnete pri graščini na koncu Polhovega Gradca.

Dolžina

Graščina–vrh: 1 ura
Vrnitev po isti poti: 45 minut
Krožna pot skozi Briše: 1 ura 30 minut
Skupaj: 2–3 ure

Višina

824 m

Višinska razlika

420 m

Čas obiska

Polhograjska Gora ima seveda poseben čar spomladi, ko cveti Blagajev volčin, a tudi kasneje boste našli ob poti obilico zanimivosti. Zaradi razgleda z vrha seveda priporočam za obisk jasen dan, če se le da med tednom.

Priporočam

Dobro obutev (planinske čevlje), če se le da pohodne palice.

Vzpon mimo graščine

Do Polhovega Gradca se iz Ljubljane pripeljete po več poteh:

• Skozi Dobrovo: na Viču zavijete nasproti viške cerkve s Tržaške ceste proti gostilni Žabar, takoj za železnico levo, nato pa ves čas naravnost do krožišča v Dobrovi, kjer izberete smer Polhov Gradec. Nato se odpeljete po dolini Gradaščice do Polhovega Gradca.
• Skozi Brezovico: avtocesto Ljubljana–Koper zapustite na izvozu Brezovica in pri prvem semaforju peljete naravnost. Po nekaj kilometrih vožnje po precej ozki cesti skozi vasi se pripeljete do ceste Ljubljana–Dobrova, zavijete levo proti Dobrovi in nato naprej proti Polhovemu Gradcu (glej zgoraj).
• Skozi Vrhniko in Horjul: avtocesto Ljubljana–Koper zapustite na izvozu Vrhnika, zavijete levo proti središču Vrhnike, nato pa pri prvem semaforju desno (smer Horjul). Cesta vas vodi skozi Ligojno do Horjula, kjer zavijete desno (smer Ljubljana), sredi naslednje vasi (Zaklanca) pa levo proti Polhovemu Gradcu. Nekaj kilometrov ozke, a dobro vzdrževane ceste vas pripelje do Dolenje vasi pri Polhovem Gradcu, kjer zavijete levo. Od Polhovega Gradca vas loči samo še nekaj kilometrov.

V Polhovem Gradcu na križišču pri avtobusni postaji zavijete desno (smer Črni vrh) in se po krajših serpentinah povzpnete do polhograjske graščine. Avto lahko pustite na razcepu takoj za graščino.

Markirana pot na polhograjsko Goro se začne za čebelarskim domom. Steza vas kmalu pripelje do spomenika, ki so ga postavili ob obisku saškega kralja (ta spomenik je tako eden redkih, ki ga je »povzročila« roža). Za spomenikom se začne pot hitro dvigovati v ključih po strmem pobočju Gore.

Pot je v celoti zelo lepo urejena in dobro markirana, izgubiti se je praktično nemogoče; njena edina "pomanjkljivost" je strmina, ki vas bo spremljala vse do vrha. Očitno pa so nekateri obiskovalci te poti vse kaj drugega kot planinci, drugače bi bili kažipoti, kot je tisti na levi fotografiji, popolnoma nepotrebni.

Že kmalu boste ob poti opazili rastišča množice zanimivih rastlin – Salomonovega pečata, melise in gladeža. Nekoliko više rasteta navadni kokoševec in šipek, še malo globlje v gozdu pa se pojavijo prve orlice. Približno na tej višini boste v aprilu opazili vijolične cvetove pasjega zoba.

Pot poteka večinoma po gozdu, občasno pa se vidi Polhov Gradec. Le enkrat se na desni strani odpre razgled na dolino Božne in sosednjo Grmado. V nadaljevanju čaka utrujene planince posebno presenečenje: markacije z oznako nadmorske višine, da lahko spremljate, kako dolga pot vas še čaka do vrha (ne pozabite, vrh gore je visok 824 m). No, ko pridete do nadmorske višine 700 m, ni več daleč do sedla pod vrhom.

Vrh Gore

Malo pod vrhom Gore vas pot pripelje do kolovoza, ki se dviga iz Briš, po nekaj metrih pa pridete na sedlo z lepim razgledom na severno stran, na vrhove Polhograjskega hribovja (Pasjo ravan), za njimi se dvigujejo nekaj višji vrhovi Škofjeloškega hribovja, v jasnih dneh pa boste že opazili vrhove slovenskih Alp.

Desno od poti je kmetija Logar (konec tedna se lahko pri njih okrepčate), pot pa se mimo Marijine kapelice nadaljuje levo proti vrhu. Tisti, ki ste se že dodobra prepotili, se lahko tukaj malce odpočijete, potem pa le hitro naprej do vrha, ki res ni več daleč.

Le kakšnih 20 metrov višinske razlike pod vrhom vas čaka še en lep razgled, tokrat na zahodno stran, vidite pa tudi že končni cilj – cerkvico sv. Lovrenca na vrhu polhograjske Gore.

Z vrha Gore se v lepem dnevu odpre čudovit razgled na Grmado in Tošč, proti jugovzhodu pa vse do Ljubljane in hribov na južnem robu Ljubljanskega barja, pred katerimi boste hitro opazili Koreno, Špico in Ulovko. Tisti, ki pozorno gledate okoli sebe, pa boste poleg tega pod južnim zidom cerkvice opazili bogata rastišča kokoševca in planinskega glavinca.

V dolino se lahko vrnete po štirih poteh:

• Po strmi planinski poti, po kateri ste prišli na goro, se vrnete na izhodišče.
• Spustite se po poti, po kateri ste se povzpeli, na sredini spusta pa zavijete proti Potoku in tako naredite krajšo krožno pot.
• Vrnete se do sedla in se odpravite po kolovozu v smeri Briše/Praproče.
• Spustite se lahko tudi po zahtevni (skoraj plezalni) poti, ki jo vidite na sredini zgornje slike. Ta ravno tako pripelje do kolovoza proti Brišam.

Vrnitev mimo Potoka

Steza, ki vodi do Potoka, se odcepi od markirane poti, ki vodi nazaj proti polhograjski graščini, približno na njeni polovici. Med spustom po vzhodnem grebenu Gore vas na razcep opozori oznaka Y na drevesu, za desnim ovinkom pa boste opazili stezico, ki se spušča desno po pobočju mimo velike markacije z oznako "Potok".

Ta stezica se očitno precej manj uporablja kot pot, po kateri ste se na Goro povzpeli, zato je tudi manj uhojena; tu in tam jo morate celo malce poiskati. A brez skrbi; markacij je zadosti, da se ne boste izgubili.

Ozka stezica, zelo prijetna za hojo, vas v začetku položno vodi desno po pobočju skozi bukov gozd. Po nekaj minutah spusta se markirana pot nenadoma odcepi od steze, po kateri hodite, in zavije levo navzdol. Odcep je lepo markiran in ga je skorajda nemogoče zgrešiti, če pa boste vendarle ugotovili, da se je steza začela vzpenjati, pred vami pa so se pojavili travniki nad Prapročami, ste se zagotovo izgubili.

Markacije vas usmerijo na ozko stezico, ki se strmo spusti po kamnito-peščenem svetu, ki spominja na južna pobočja polhograjske Grmade. Na hitro se spustite do travnikov, tam pa vas puščice usmerijo levo, na stezo, ki se ob robu gozda vije položno po pobočju nad travniki.

Po zadnjem kratkem strmem spustu (ob poti pomladi cvetijo dobesedno gromozanski primerki teloha) stezica pripelje na travnik, od koder se odpre pogled na polhograjsko graščino. Tu vas najprej čaka klopca, na kateri lahko posedite in uživate v razgledu, lahko si ogledate še bližnji vodnjak (v njem so baje podpisi francoskih vojakov iz časa Napoleonovih vojn), nato pa se po cesti vrnete proti gradu.

Vrnitev skozi Briše

Če ste po vzponu do cerkvice sv. Lovrenca še pri moči, si lahko spust v Polhov Gradec popestrite z vrnitvijo po daljši krožni poti skozi Briše. Lahko ga začnete po zahtevni plezalni poti, ki se začne južno od cerkvenega obzidja, lahko pa se vrnete na sedlo pod vrhom in od tam nadaljujete pot po kolovozu proti Prapročam in Brišam. Nekaj niže se temu kolovozu z desne pridruži še zahtevna pot.

Kmalu se planinska pot odcepi s kolovoza levo v dolino in se hitro spusti proti Brišam. V zadnjem delu se ji pridruži še potoček, ki ga lahko opazujete na desni strani. Tudi tu imejte oči odprte; v kamnolomu ob poti raste šebenik, kasneje boste v gozdu opazili čudovite orlice (toliko kot na tej poti jih še nisem videl), na koncu poti ob potoku pa tudi rjave gnezdovnice.

Sedaj pa pozor: ko pridete na asfaltno cesto, previdno izbirajte pot. Kmalu boste prišli do križišča, kjer se morate napotiti po zgornji cesti, drugače se boste spustili v dolino vse do Briš (če po daljšem klancu pridete do avtobusne postaje in kapelice, ki jo vidite na desni fotografiji, ste naredili isto napako kot jaz in boste lahko prehodili vsaj še dodaten kilometer). Planinska karta, ki sem jo imel s seboj (Ljubljana in okolica, 1 : 50.000, Planinska zveza Slovenije, izdaja leta 2000), je v tej podrobnosti hudo napačna, saj napačno prikazuje mesto, kjer se planinska pot priključi cesti, in vas tako mimogrede zavede.

Pot do Polhovega Gradca je sedaj rahlo dolgočasna, saj teče po asfaltni cesti, seveda pa lahko spotoma opazujete rože na bližnjih travnikih. Vse kaže, da kmetje z gnojenjem ne pretiravajo, saj lahko na travnikih spomladi najdete številne travniške rože

Po krajšem sprehodu izlet končate pri polhograjski graščini. Če ste žejni in lačni domačih jedi, in imate srečo da je gostilna odprta, se, tik preden zapustite Polhov Gradec, ustavite v gostilni Pri Pratkarju (na levi strani ceste).

Zemljevid poti

Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.